Vlada skuša skrčiti pravice do referenduma

Cukjati: “Vladni predlog glede ureditve referendumske zakonodaje ni primerna osnova za nadaljnjo obravnavo, zato se nam zdi nesmiselno na tej osnovi začenjati postopek, ki je sam po sebi zelo dolgotrajen in zahteven.” Poslanec SDS France Cukjati je za radio Študent odgovarjal na vprašanja glede ustavnih sprememb na področju referendumov. V nadaljevanju objavljamo njegove odgovore.

1. Potem, ko se je v zadnjem času razmahnilo število referendumov, je vlada predlagala spremembe ustave v delih, ki zadeva ljudsko odločanje. Kakšno je vaše stališče do teh sprememb in kako bi bilo po vaše najustrezneje rešiti vprašanje referenduma? “Mi smo že predlagali nekatera preoblikovanja referendumskih pravil, s katerimi bi preprečili eventualne negativne posledice zavrnitve celotnega zakona. Če bi na primer omogočili, da volivci neposredno odločajo le o posamezni, zanje zelo moteči določbi v sicer sprejemljivem zakonu, bi se izognili posledicam zavrnitve celotnega zakona. Žal je naš predlog koalicija v celoti zavrnila, vlada pa je pripravila predlog, v katerem gre za  eno samo drastično krčenje pravice do referenduma.”

2. V vaši stranki ste že v decembru predlagali referendumski dan, s čimer bi racionalizirali stroške. Pa vendarle finančna plat verjetno ni edina težava referenduma, pač verjetno bolj to, da je postavil instrument, zadnja varovalka za uveljavitev političnih interesov. Še posebej ko gre za javnomnenjsko nepriljubljene teme? “Res smo zaradi poenostavitve in pocenitve predlagali skupni referendumski dan, kot je na primer uspešno uveljavljen v Švici. Ob tem bi lahko sprejeli tudi določbo, da se – če je potrebno – državni zbor ob posameznem referendumu lahko odloči tudi za drug (hitrejši) dan.”

3. Pravite, da pravice do referenduma ne bi smeli omejevati. Pa je ta res izraz najneposrednejše demokracije, se ne prenaša s tem na volivce prevelikega bremena, zakonodajnega bremena, ki bi ga pravzaprav nosi parlament? “Največja odgovornost in največje moralno-politično breme je izvolitev vodstva države, pa je v primeru izvolitve poslancev in predsednika države to naloženo na ramena volivcev. In če volivci neposredno izvolijo svoj parlament, smejo menda tudi zavrniti kakšno neumnost, ki jo sprejmejo ti njihovi poslanci. In če neposredno izvolijo predsednika države, bi jim moralo biti dovoljeno, da na primer v kritičnih okoliščinah od njega zahtevajo razpis predčasnih volitev. Tudi o tem bi morali ob predlagani spremembi ustave v današnjem času razmišljati.”

4. Vlada potrebuje za ustavne spremembe  2/3  večino. Je z vami že iskala skupni jezik, poskus kompromisa, kajti vaše glasove bo potrebovala… “Ministrica Irma Pavlinič Krebs je na to temo obiskala tudi našo poslansko skupino, a pri oblikovanju predloga ni upoštevala naših pripomb.”

5. Še to, vaši poslanci so včeraj na seji ustavne komisije DZ glasovali proti ustanoviti strokovne skupine, ki bo parlamentarni komisiji pomagala pri ureditvi referendumskega vprašanja. Zakaj? “Po našem mnenju vladni predlog ni primerna osnova za nadaljnjo obravnavo, zato se nam zdi nesmiselno na tej osnovi začenjati postopek, ki je sam po sebi zelo dolgotrajen in zahteven.”