Vlada siromaši Slovenijo in njene državljane
četrtek, 26. 5. 2011Glavni problem Slovenije v tem trenutku ni pokojninska reforma, temveč nizka gospodarska rast, brezposelnost in visoka zadolženost države. 5. junija 2011 bomo v Sloveniji imeli referendumsko nedeljo, kjer bomo glasovali o Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega gradiva. SDS odločno nasprotuje tem zakonom in državljane poziva, da glasujejo proti. Argumente zakaj glasovati proti so predstavili gostje mag. Branko Grims, poslanec SDS, Alenka Jeraj, poslanka SDS, predsednica Ženskega odbora SDS, Ivan Gril, poslanec SDS in Andrej Čuš, predsednik Slovenske demokratske mladine. Javno tribuno je povezoval Bojan Homan, podžupan SDS Mestne občine Kranj. Vsi gostje so ljudi pozvali, da se na referendumu glasuje 3 krat proti.
Mag. Branko Grims je izpostavil ignoranco vladajoče koalicije do argumentov opozicije in zavrača očitke vlade, da opozicija po nepotrebnem zahteva referendume in s tem državi dela stroške. Poudaril je, da so ljudje tisti, ki so dali podpise za razpis referendumov, predvsem zato, ker je bila vlada nesposobna speljati socialni dialog in dialog s civilno družbo. V nadaljevanju se je dotaknil zakona o arhivih, kjer je poudaril, da vlada s spremembo zakona ljudem skuša odvzeti pravico do dostopa do arhivov, ki so bili za javnost odprti leta 2005. Vlada namreč želi zaščititi ravnanja in dejanja nekaterih nekdanjih in še vedno aktualnih oblastnikov, pa tudi po njegovem mnenju številne finančne oziroma tajkunske malverzacije iz bližnje preteklosti, ki so osiromašile Slovenijo in njene državljane. Vzpostavil je pomembnost vrednot, ki ji je Evropska Unija definirala v Resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, ki pa je poslanci iz vrst strank vladajoče koalicije niso hoteli sprejeti, pa čeprav so njihovi strankarski kolegi v Evropskem parlamentu glasovali zanjo.
V nadaljevanju je Alenka Jeraj predstavila pokojninsko reformo in pri tem argumente zakaj je ta slaba. V uvodu pa je poudarila, da glavni problem Slovenije v tem trenutku ni pokojninska reforma, temveč nizka gospodarska rast, brezposelnost in visoka zadolženost države. Vlada bi namreč morala najprej začeti varčevati pri sebi, ne pa na račun socialnih transferjev in višanja davkov. Vlada SDS je imela pripravljenih kar nekaj ukrepov vendar vlada za njih ni imela posluha. V SDS ocenjujejo, da pokojninska reforma ni potrebna vsaj še do leta 2015 in da ni dovolj zgolj podaljševati starostno mejo. Predvsem je pomembno, da se mladim omogočiti dostop do delovnih mest. Pokojninska reforma bi morala biti nacionalni projekt, vendar vlada oz. minister Svetlik ni bil pripravljen na dialog s socialnimi partnerji in opozicijo. SDS se je zavzemal za uvedbo osebnega varčevalnega računa, s katerim bi se predvsem mladim povrnilo zaupanje v pokojninski sistem, kar pa je vlada zavrnila. Izpostavila je nekatere konkretne primerjave novega zakon z starim npr. predvideva se povišanje cen za odkup dobe, poslabšanje pogojev v zvezi z vštevanjem dobe za otroke, za čas služenja vojaškega roka, študija, podaljšuje se doba za odmero pokojnine iz 18 na 30 let, itd. SDS se je zavzemala za ukinitev t.i. priviligiranih pokojnin, za katere damo na letni ravni kar pol milijarde evrov, vendar to ni bilo sprejeto.
Ivan Grill je podrobneje spregovoril o zakonu o preprečevanju dela na črno. Strinja se, da bi se delo na črno moralo omejiti, vendar je po njegovem mnenju zakon nesmiseln in krivičen za veliko večino ljudi, predvsem na podeželju, kjer si ljudje medsebojno pomagajo in kjer je sosedska pomoč običajna. Po njegovem mnenju pa zakon sploh ne bi preprečeval dela na črno, zato ker ga preprosto ni možno izvajat in nadzorovat. Država naj poskrbi za ustvarjanje pogojev, da bodo ljudje lahko in želeli delati, ne pa da se delo omejuje. V zakonu je veliko nesmislov, ki niso življenjski, npr. omejitev pomoči družinskega člana v družinskem podjetju na 40 ur mesečno. Zakon tudi jasno ne opredeljuje pojma sosedstva, kar onemogoča ugotavljanje sosedske pomoči. Zakon bo med ljudi vnesel vohunjenje, medsebojno ovajanje in nasploh nezaupanje in razdor med ljudmi. Že obstoječa zakonodaja omogoča, da bi se delo na črno nadziralo in sankcioniralo, vendar pri nadzornih organih ni volje do tega oziroma se ne znajo organizirat. V SDS se zavzemajo za idejo »vsak račun šteje« kot tudi za ustvarjanje enostavnih pogojev za opravljanje t.i. popoldanskih del, s čimer bi država lahko dobila vsaj nekaj davkov.
Andrej Čuš je izpostavil, da država ne ustvarja pogojev za delo in spodobno življenje mladih, zato se veliko mladih že sedaj seli v druge države EU, kjer so možnosti večje kot doma. Meni, da bi pokojninska reforma morala biti temelj medgeneracijske solidarnosti, katere pa brez mladih enostavno ni. Mladi dela ne dobijo, medtem ko starejše reforma sili, da delajo pozno v starost. Potrebno je zagnati gospodarstvo in omogočiti mladim, da pridejo do služb, da se osamosvojijo in da si lahko začnejo ustvarjati dom in družino. Pokojninska reforma sploh ni reforma, temveč slab zakon, ki je pripravljen brez soglasja socialnih partnerjev. Zakon prinaša zgolj 0,1 BDP prihranka, kar je 37 milijonov evrov in ne 300 milijonov evrov kolikor napačno računa minister Svetlik. Potrebno je, da Vlada začne varčevati, sploh pa ustvarjati pogoje za zagon gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest. Tudi po njegovem mnenju se bo z zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno najbolj prizadelo ljudi na podeželju. Izpostavil je tudi pomembnost odprtosti arhivov predvsem, da se bodo mladi lahko seznanili s svojo zgodovino, kot so to storili v vseh bivših državah vzhodnega bloka.
Klemen Valter
SDS MO Kranj
Miha Končan
Služba za odnose z javnostmi Gorenjske regijske koordinacije SDS
Mag. Branko Grims je izpostavil ignoranco vladajoče koalicije do argumentov opozicije in zavrača očitke vlade, da opozicija po nepotrebnem zahteva referendume in s tem državi dela stroške. Poudaril je, da so ljudje tisti, ki so dali podpise za razpis referendumov, predvsem zato, ker je bila vlada nesposobna speljati socialni dialog in dialog s civilno družbo. V nadaljevanju se je dotaknil zakona o arhivih, kjer je poudaril, da vlada s spremembo zakona ljudem skuša odvzeti pravico do dostopa do arhivov, ki so bili za javnost odprti leta 2005. Vlada namreč želi zaščititi ravnanja in dejanja nekaterih nekdanjih in še vedno aktualnih oblastnikov, pa tudi po njegovem mnenju številne finančne oziroma tajkunske malverzacije iz bližnje preteklosti, ki so osiromašile Slovenijo in njene državljane. Vzpostavil je pomembnost vrednot, ki ji je Evropska Unija definirala v Resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, ki pa je poslanci iz vrst strank vladajoče koalicije niso hoteli sprejeti, pa čeprav so njihovi strankarski kolegi v Evropskem parlamentu glasovali zanjo.
V nadaljevanju je Alenka Jeraj predstavila pokojninsko reformo in pri tem argumente zakaj je ta slaba. V uvodu pa je poudarila, da glavni problem Slovenije v tem trenutku ni pokojninska reforma, temveč nizka gospodarska rast, brezposelnost in visoka zadolženost države. Vlada bi namreč morala najprej začeti varčevati pri sebi, ne pa na račun socialnih transferjev in višanja davkov. Vlada SDS je imela pripravljenih kar nekaj ukrepov vendar vlada za njih ni imela posluha. V SDS ocenjujejo, da pokojninska reforma ni potrebna vsaj še do leta 2015 in da ni dovolj zgolj podaljševati starostno mejo. Predvsem je pomembno, da se mladim omogočiti dostop do delovnih mest. Pokojninska reforma bi morala biti nacionalni projekt, vendar vlada oz. minister Svetlik ni bil pripravljen na dialog s socialnimi partnerji in opozicijo. SDS se je zavzemal za uvedbo osebnega varčevalnega računa, s katerim bi se predvsem mladim povrnilo zaupanje v pokojninski sistem, kar pa je vlada zavrnila. Izpostavila je nekatere konkretne primerjave novega zakon z starim npr. predvideva se povišanje cen za odkup dobe, poslabšanje pogojev v zvezi z vštevanjem dobe za otroke, za čas služenja vojaškega roka, študija, podaljšuje se doba za odmero pokojnine iz 18 na 30 let, itd. SDS se je zavzemala za ukinitev t.i. priviligiranih pokojnin, za katere damo na letni ravni kar pol milijarde evrov, vendar to ni bilo sprejeto.
Ivan Grill je podrobneje spregovoril o zakonu o preprečevanju dela na črno. Strinja se, da bi se delo na črno moralo omejiti, vendar je po njegovem mnenju zakon nesmiseln in krivičen za veliko večino ljudi, predvsem na podeželju, kjer si ljudje medsebojno pomagajo in kjer je sosedska pomoč običajna. Po njegovem mnenju pa zakon sploh ne bi preprečeval dela na črno, zato ker ga preprosto ni možno izvajat in nadzorovat. Država naj poskrbi za ustvarjanje pogojev, da bodo ljudje lahko in želeli delati, ne pa da se delo omejuje. V zakonu je veliko nesmislov, ki niso življenjski, npr. omejitev pomoči družinskega člana v družinskem podjetju na 40 ur mesečno. Zakon tudi jasno ne opredeljuje pojma sosedstva, kar onemogoča ugotavljanje sosedske pomoči. Zakon bo med ljudi vnesel vohunjenje, medsebojno ovajanje in nasploh nezaupanje in razdor med ljudmi. Že obstoječa zakonodaja omogoča, da bi se delo na črno nadziralo in sankcioniralo, vendar pri nadzornih organih ni volje do tega oziroma se ne znajo organizirat. V SDS se zavzemajo za idejo »vsak račun šteje« kot tudi za ustvarjanje enostavnih pogojev za opravljanje t.i. popoldanskih del, s čimer bi država lahko dobila vsaj nekaj davkov.
Andrej Čuš je izpostavil, da država ne ustvarja pogojev za delo in spodobno življenje mladih, zato se veliko mladih že sedaj seli v druge države EU, kjer so možnosti večje kot doma. Meni, da bi pokojninska reforma morala biti temelj medgeneracijske solidarnosti, katere pa brez mladih enostavno ni. Mladi dela ne dobijo, medtem ko starejše reforma sili, da delajo pozno v starost. Potrebno je zagnati gospodarstvo in omogočiti mladim, da pridejo do služb, da se osamosvojijo in da si lahko začnejo ustvarjati dom in družino. Pokojninska reforma sploh ni reforma, temveč slab zakon, ki je pripravljen brez soglasja socialnih partnerjev. Zakon prinaša zgolj 0,1 BDP prihranka, kar je 37 milijonov evrov in ne 300 milijonov evrov kolikor napačno računa minister Svetlik. Potrebno je, da Vlada začne varčevati, sploh pa ustvarjati pogoje za zagon gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest. Tudi po njegovem mnenju se bo z zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno najbolj prizadelo ljudi na podeželju. Izpostavil je tudi pomembnost odprtosti arhivov predvsem, da se bodo mladi lahko seznanili s svojo zgodovino, kot so to storili v vseh bivših državah vzhodnega bloka.
Klemen Valter
SDS MO Kranj
Miha Končan
Služba za odnose z javnostmi Gorenjske regijske koordinacije SDS