Vlada se z novim izračunom katastrskega dohodka norčuje iz slovenskega kmeta

Na včerajšnji seji državnega zbora je koalicija sprejela sporni predlog zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki predvideva postopen dvig zaračunanega katastrskega dohodka do leta 2020. Temu predlogu smo v poslanski skupini SDS vseskozi nasprotovali, na kar so v včerajšnji razpravi opozorili tudi nekateri poslanci SDS.

Poslanec Zvonko Lah je v svoji razpravi spomnil, da imamo nezavidljivo situacijo na področju samooskrbe s hrano in da smo v zadnjih sto letih izgubili približno polovico kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, »zato je postopno povečanje katastrskega dohodka, ki ga vlada predvideva do leta 2020, nepravično, saj gre za odvračanje predvsem mladih kmetov po prevzemu kmetij, po nadaljnjem kmetovanju, ker si ne morejo izračunati neke svetle prihodnosti.« Po mnenju poslanca Laha je izjemno problematično, »da bodo pravi učinki tega zakona prišli šele po tem mandatu, da bo prvi izračun, ki bo prišel v letu 2018, nižji, kot je sedaj, se pravi, tik pred volitvami, če ne bodo volitve prej. Ni pošteno prelagati na neko drugo vlado, na drugo obdobje.«

V poslanski skupini SDS smo med drugim predlagali amandma glede izračuna katastrskega dohodka, ker je izračun na osnovi stroškov in cen iz preteklih let pokazal, da bi bilo prav, da bi upoštevali 94 % stroškov tržne cene pri proizvajalcu. Koalicija našega amandmaja ni podprla. »Sedaj se še lahko hvalimo z lepim podeželjem, če pa bomo postavili taka bremena kmetom, mislim, da bo tudi njim zadosti in tega več ne bodo delali. Iz pridnega človeka je lahko naredili lenuha, obratno pa zelo težko,« je zaključil poslanec Lah.

Predsednik odbora za kmetijstvo Tomaž Lisec je podrobneje razložil, kolikšne stroške glede katastrskega dohodka bodo po novem imeli kmetje. »Okoli tretjini kmečkih gospodinjstev se bo katastrski dohodek ob koncu prehodnega obdobja povečal do 50 %, približno na polovici med 50 % in 300 %, približno 10 % pa se bo katastrski dohodek povečal za več kot trikrat. Minister Židan pa tiho,« je bil kritičen poslanec Lisec in nadaljeval: »Vsi vemo, kaj čaka slovenskega kmeta po tem, ko te vlade ne o več. V letu 2018, ko bodo predčasne volitve, bodo kmetje dobili izračun za leto 2017 in glede na prehodno obdobje naj bi bilo celo malo boljše kot je sedaj. Ampak če bi vlada resno mislila s tem zakonom, bi poslanci koalicije na sami seji matičnega delovnega telesa sprejeli amandma poslanske skupine SDS, kjer smo predlagali, da zato, da to kar bo veljalo za leto 2017, velja tudi za naslednja leta. Ampak, seveda, koaliciji je mar samo do naslednjih takšnih ali drugačnih volitev, potem pa naj se s kmetijstvom ukvarja naslednja vlada. In verjetno bomo imeli v letu 2020 deset tisoč kmetov na Trgu Republike, ki bodo kričali »dol z vlado, dol z vlado« in težko bo kdo kmetu dopovedal, da je pa vlada Mira Cerarja preko poslanskih skupin SMC, SD in DeSUS bila tista, ki je za predvolilni čas dala, kako že rečemo, predvolilni bombonček.«

Poslanec Bojan Podkrajšek je v razpravi izrazil prepričanje, da je predlog novega izračuna katastrskega dohodka nepošten in udarja malega človeka in slovenskega kmeta na podeželju. »Dejansko se vlada norčuje iz slovenskega kmeta. Včasih imam celo občutek, kot da iz njih dela hlapce ali pa želi iz slovenskega kmeta narediti pastirja, ki pase samo ovce ali krave in poskrbi samo za sebe. Zavedati se moramo, da slovenski kmet ne skrbi samo za sebe, ampak skrbi za vso družino. In s tem predlogom zakona o katastrskem dohodku se močno posega, v celofanu zavito, v slovenskega kmeta. Jaz mislim, da je to nepošteno, neupravičeno in da bi vsi tisti strokovnjaki, ki ste na Ministrstvu za finance, tisti, ki vodite to koalicijo, tisti, ki ste v tej koaliciji, morali iskati rešitve za prihodnost v Republiki Sloveniji na drugačen način,« je zaključil poslanec Podkrajšek.

Poslanec Breznik je v svoji razpravi izrazil kritiko glede tako imenovane sistemskosti, na katero se vladna koalicija sklicuje vsakič, ko v državni zbor prinese predloge zakonov, ali ko zavrne predlog katere koli opozicijske stranke. »Ko prihaja vlada Mira Cerarja v javnost ali pa v državni zbor, se s prvim stavkom, to je, da bodo uvedli sistemsko zakonodajo, mi, ki smo s podeželja in manjši obrtniki v tej državi, takoj primemo za denarnice. To je modus operandi te vlade in to ugotavljam že več kot dve leti,« je dejal poslanec Breznik.

»Priporočil vam bi (vlada, opp), da se dvignete na helikopter, greste na 3. 000, 2. 500 metrov in si poglejte, kako sploh zgleda Slovenija. To ni Nizozemska, to ni Španija, to ni Francija, to je Slovenija. To je več kot 80 % zemlje, ki ima omejene kmetijske dejavnike. To so kmetje, ki jih je komunizem uničil, ki jih je spravil v bregove, ki imajo dva, tri hektarje zemlje, ki ima dve svinji, ki ima štiri jabolka, hodijo dopoldan v službo, popoldan pa doma urejajo zato, da vsaj kulturno krajino držijo v nekem ravnovesju. To je slovensko kmetijstvo v 70 % primerov,« je opozoril poslanec Breznik in podal predloge, kaj bilo na področju kmetijstva potrebno storiti v prihodnje: »Rabimo zaključeno ekonomsko vzdržne kmetije. To mora biti naša vizija. Mi moramo popraviti to, kar so 45 let uničevali. To je prvi del domače naloge. Mi rabimo kmetije, velike 10, 20, 30 hektarjev, rabimo kmeta, ki bo lahko preživel, ki bosta dve družini lahko preživeli na tej kmetiji.«