Iskanje

Pridruži se

Vlada RS ne podpira ukrepov za blažitev gospodarske krize

Poslanec mag. Andrej Vizjak je v imenu Slovenske demokratske stranke predlagal spremembe in dopolnitve dveh zakonov, ki bi imela pozitivne in dolgoročne učinke za razvoj slovenskega gospodarstva. Vlada RS pa zakonoma iz političnih razlogov nasprotuje. Torej Vlada RS res skrbi za gospodarski razvoj Slovenije, ohranitev delovnih mest in premagovanje revščine? Cilj spremembe zakona o davku na dodano vrednost je izboljšanje likvidnosti slovenskega gospodarstva, ki se zaradi svetovne finančne krize poslabšuje. Banke in druge kreditne institucije so zelo zmanjšale kreditiranje gospodarstva, tisto malega kar še kreditirajo pa je pod bistveno slabšimi pogoji kot še pred nekaj meseci. Zaradi manjšega priliva likvidnih sredstev v gospodarstvo so podjetja prisiljena podaljševati plačilne roke ali pa svojih obveznosti sploh niso več zmožna poravnavati, to pa vodi v začaran krog zmanjševanja likvidnosti.

Eden od pomembnih ukrepov v tej smeri bi bilo skrajšanje roka za vračilo preplačanega davka na dodano vrednost (DDV) v primerih, ko zavezanec na podlagi obračuna DDV izkazuje terjatev do države. S tem bi gospodarstvo prej prišlo do sredstev, ki jih je založilo za DDV, s čimer bi se mu izboljšala likvidnostna situacija.

Poglavitna rešitev predloga zakona je skrajšanje roka za vračilo preplačanega DDV s 60 na 14 dni po predložitvi obračuna DDV. Zakon bi začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. SDS želi, da se z enim pomembnim ukrepom zagotovi likvidnost gospodarstvu – v višini 150 milijonov na letni ravni. Izražamo razočaranost, saj je vlada pripravljena vrniti preplačan DDV šele v roku 21 dni od izstavitve obračuna (po prvotnem predlogu SDS 7 dni, zadnji predlog 14 dni), vendar šele v drugi polovici tega leta oziroma po novem predlogu Vlade RS šele z letom 2010.

Cilj spremembe zakona o davku od dohodka pravnih oseb je prav tako razbremenitev gospodarstva in zagotovitev lažjih pogojev gospodarjenja ter posledično preprečevanje povečanje nezaposlenosti. Predlog zakona predvideva uveljavitev višje olajšave za investiranje in olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj ter znižanjem splošne davčne stopnje. Poglavitna rešitev predloga zakona je znižanje davčne stopnje, in sicer bo splošna davčna stopnja za lansko leto znašala 20 % od davčne osnove, v naslednjih dveh letih pa se bo zniževala tako, da bo za leto 2009 znašala 19 % od davčne osnove in za leto 2010 ter za nadaljnja leta 18 % od davčne osnove. Predlaga se povišanje zneska, ki se lahko uveljavlja kot investicijska olajšava, in sicer se olajšava po predlogu zakona lahko uveljavlja v višini 30 % investiranega zneska, brez omejitve absolutnega zneska olajšave, vendar največ v višini davčne osnove.

Predlog zakona določa tudi spremembo in dopolnitev že uveljavljene splošne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj. Po predlogu se navedena olajšava iz 20 % zneska, ki prestavlja vlaganja v raziskave in razvoj poveča na 40 % navedenega zneska. Posebna davčna regijska olajšava za raziskave in razvoj ostaja v veljavi, to je, da povečuje splošno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj v višini, ki je, kot do sedaj, za 10 oziroma 20 odstotnih točk višja od splošne olajšave. Predlog zakona tudi določa, da se tudi od plačil za obresti od kreditov, ki jih pravne osebe – rezidenti RS najamejo pri bankah v tujini in so zavarovani na podlagi posebnih zakonov s poroštvom Republike Slovenije ne plača davek.

Ob zavračanju predlogov s strani Vlade RS pa se postavlja vprašanje, ali Vlada resnično zasleduje cilje izboljšanje gospodarskega stanja v Sloveniji oziroma želi zmanjšati naraščajočo brezposelnost. Se pod to Vlado gospodarstvu v Posavju obetajo slabi časi?
 
Poslanec SDS in predsednik OO SDS Brežice,  
mag. Andrej Vizjak     
Predsednik OO SDS Sevnica, 
Tomaž Lisec

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.