Vlada podpira (pre)visoke nagrade stečajnih upraviteljev

Poslanec SDS Jožef Jerovšek je ministru za pravosodje Alešu Zalarju postavil poslansko vprašanje na temo visokih nagrad stečajnih upraviteljev. Ministra za pravosodje je vprašal, zakaj ni reagiral na opozorila v času sprejemanja novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-A), kjer so opozarjali na izigravanje rešitev in omogočanje izplačevanja nagrad za nazaj, ampak je ministrstvo trdilo, da predlog zakona nima posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva.
V nadaljevanju objavljamo celoten magnetogram poslanskega vprašanja. Magnetogram ni lektoriran!
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani gospod minister.
V preteklih tednih, po sprejetju novele zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, zakona, ki omogoča neomejene nagrade tudi upraviteljem stečajev, ki so se začeli pred oktobrom 2008, so se izjemno povečali zahtevki stečajnih upraviteljev, mislim na število in višino nagrad, in sklepi sodišč o nagradah upraviteljem stečaja. Pri tem smo v nasprotju s siceršnjo prakso sodišč, ki je navadno zelo počasna, tukaj priča izredni kooperativnosti in ekspeditivnosti sodišč pri sprejemanju sklepov o nagradah. Naj navedem nekaj najvišjih nagrad: stečajni upravitelj Andrej Marinc v podjetju Elan prejme, je imel odobreno 233.873 evrov. 

Stečajna upraviteljica industrije usnja Vrhnika, Nataša Gibičar Toš, 202.916. Toliko bi, če bi dobile plačo vse delavke, vseh 500, bi v enem mesecu dobile vse delavke skupaj ali pa še nekaj manj. Potem Branko Ogorelc(?) v podjetju Videm 346.000. Hranilno kreditna služba Sekura, Brane Golše, 167.000, Štefan Veren v Avtomontaži Bus, 255.000. In gospod minister zdaj vas jaz sprašujem zakaj je Vlada Republike Slovenije zavajala poslance, ko je 6. 3. 2009 v obravnavo v Državni zbor poslala predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o finančnem poslovanju, postopki zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in v spremnem besedilu med drugim zapisala, da predlog zakona nima posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva ter da zakon ne bo imel drugih posledic. Na podlagi česa so poslanci glasovali za sprejetje novele?
Ekscesne odmere in izplačila nagrad upraviteljem insolventnih postopkov dokazujejo namreč nasprotno. Novela že ima in bo imela precejšnje posledice, ki bodo dodatno prizadele tudi javne finance. Država je namreč večinski lastnik v nekaterih državnih podjetjih, skladih in tako naprej, ki so …/Nerazumljivo./… v teh postopkih. Postavlja se seveda, vprašanje je bilo zavajanje poslancev z dezinformacijami, je posledica malomarnosti ali naklepnega ravnanja. Potem vas sprašujem kako namerava Vlada preprečiti izplačila s strani sodišč že odmerjenih ekscesnih …/Nerazumljivo./… stečajnim upraviteljem vračilo že izplačanih nagrad. Gre za judežev denar, ki ga je potrebno na vsak način … Gre za neverjetne stvari in bilo je zavestno, ta zakonodaja je peljana tako, da je do tega prišlo. Hvala lepa.

ALEŠ ZALAR: Hvala lepa gospod predsednik. Torej, če je bilo to zavestno storjeno, potem nas mora to še mnogo bolj skrbeti, kot se zdi ta trenutek. Kajti do teh izplačil je prišlo ne na podlagi novele a tega zakona, ampak na podlagi zakona, ki je bil sprejet v času prejšnje Vlade in prejšnjega mandata in ki je začel veljati 1. 10. 2008. Ta zakon namreč izrecno določa, da se glede odmere in zapadlosti nadomestil upraviteljem, uporabljajo določbe tega novega zakona, ki je začel takrat veljati. Torej 1. 10. 2008. In če pogledate sklepe, ki jih izdajajo sodišča v zvezi s priznavanjem teh nadomestil, boste lahko ugotovili, da sodišča tako tudi razlagajo tedanji zakon. Ni torej izvirni greh v noveli a, tisti noveli, ki je začela veljati pred mesecem dni, natančneje 13. 6. letos. Izvirni greh je v osnovnem zakonu. Naj vam dam samo en primer izplačila stečajnemu upravitelju po tem osnovnem zakonu, ne po noveli A. V zadevi Videm – 346 531 evrov za postopek, ki se je začel pred 1. 10. 2008 in kjer je bil uporabljen tedanji zakon in novi pravilnik. Pravilnik, ki ga je spet izdal prejšnji minister in največja težava v tem pravilniku je seveda ta, da ni določal zgornjih omejitev za ta nadomestila. Za razliko od prejšnjega podzakonskega akta, ki ga je prejšnji minister razveljavil z novim pravilnikom, ki pa je te omejitve določalo. Pri čemer pa moram povedati, da tudi prejšnja odredba, kljub določenim omejitvam, ki jih je imela je omogočala zelo visoka izplačila. Na primer v zadevi Hidrii Koper, kjer je bil sklep o odmeri izdan 15. maja letos, torej pred uveljavitvijo novele A je bila priznana nagrada v višini 119 317,75 evrov. Problem izvira drugje. Tisto, na kar smo vsi postali pozorni, tudi Ministrstvo za pravosodje in Vlada so seveda ta izplačila v zadnjem času. Mi smo bili na to opozorjeni na žalost in to moram izrecno izpostaviti z obžalovanjem. Nas na to niso opozorila sodišča. To so tisti, ki so prvi poklicani, da presodijo, kako uporabiti predpis. Mi smo za to situacijo izvedeli iz medijev oziroma iz AJPES-ovih evidenc. In naslednji dan potem, ko je postalo znano izplačilo, ki je bilo prisojeno v stečajem postopku nad Industrijo usnja Vrhnika je Ministrstvo za pravosodje pripravilo pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika, ki ga je izdal prejšnji minister. Ker ste me vprašali, kaj bomo storili, v tem pravilniku, ki že velja od pretekle sobote naprej so določene zgornje omejitve za zneske, ki se lahko izplačajo v stečajnih postopkih in ki nikakor ne morejo preseči ali 20 tisoč evrov, če gre za otvoritveno poročilo ali 10 tisoč evrov, če gre za preizkus terjatev ali pa 50 tisoč evrov, če gre za končno prodajo premoženja v stečajni masi. Določili smo …/Opozorilni znak za konec razprave./… pomembne omejitve in še jutri bo Državni zbor obravnaval novo novelo tega zakona, ki bo za vse ministre v prihodnje določa obveznost, da predpišejo ta maksimum. Da se ne bi spet zgodilo, da bi nek minister nekoč odpravil ta maksimum. In nazadnje, danes sem o tem govoril tudi s predsedniki sodišč, s predsednikom vrhovnega in vseh višjih sodišč …/Opozorilo za konec razprave./… da to zadevo posebej preučijo v okviru odprtih postopkov.

JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Gospod minister, ne morem biti zadovoljen z vašim odgovorom. Namreč zaradi tega, kajti sami ste povedali, da nekdanja omejitev ni omogočala preseganja plafona in da so bile enormne nagrade že prej. Hkrati ste pa 6. 3. poslali v Državni zbor spremembo novelo zakona in v imenu poslanske skupine sem vam jaz sam gospod minister povedal, da je sprememba zakona priložnost za Vlado, da bi predlagala takšne spremembe, ki bi pospešile spremembo stečajnega postopka in povečale varstvo interesa upnikov v stečajnem postopku. V našem mnenju gre za razvoj insolvenčne zakonodaje pod taktirko sedanje Vlade v povsem napačno smer in to se danes potrjuje. Plaz teh nagrad in delovanja sodišča se je usul po sprejemu te novele, ki omogoča dvojno nagrajevanje upraviteljev v primerih, ko je nagrada že bila izplačana in tako spodbuja zavlačevanje stečajnega postopka. Mi smo predlagali amandma, ki bi to onemogočil, je bil od koalicije zavrnjen, večine in intenca zakona je šla v povsem napačno smer in Vlada, ministrstvo, če je, ker je bilo opozorjeno s strani upniških odborov, ne tako kot ste vi rekli, upniški odbori so vas opozarjali kam gre zadeva, kaj se bo zgodilo. Imam tu njihove dopise in njihova opozorila in Vlada ni odreagirala. Jaz imam celo informacije, da so bili nekateri stečajniki opozorjeni, da se bodo škarje zaprle, ko bo javnost znorela in da so bili opozorjeni naj sedaj pravi čas izkoristijo in da bodo sodišča tudi hitro odločala. Ko pa gre na sodiščih za tožbe in pa interese ljudi, majhnih ljudi, so po postopki desetletni, petnajstletni in …/Opozorilo za konec razprave./… do pravice. Hvala.
ALEŠ ZALAR: Hvala lepa. Gospod Jerovšek, jaz sem natančno prebral magnetogram vaše razprave na odboru. Vi ste tam res opozarjal na eno nevarnost. Ampak opozarjal ste na nevarnost, da bi se razumela ta novela a tako, da se lahko retroaktivno uporabi in takrat vam je Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora natančno pojasnila, da zakona tako ni mogoče razlagati. Če pa bi ga, potem pa imajo tisti, ki bi bili prizadeti s tako razlago, seveda, pravni interes, da tako odločitev izpodbijajo. Jaz vam lahko povem še to, da v tistih primerih, kjer je morebiti država upnik v teh postopnik in so bila priznana taka nadomestila, ki so astronomska, tam jaz kot minister pričakujem, da bo državno pravobranilstvo kot zastopnik interesov države vložilo pritožbo. Izrecno sem tudi naročil državnemu pravobranilstvu, da pričakujem, da bo ta pritožba vložena v vseh primerih, kjer so pritožbeni roki še odprti. V okviru pritožbenih navedb pa bi bilo po moji oceni možno z dokaj veliko verjetnostjo doseči razlago, da bi sodišča bila dolžna odkloniti uporabo takega podzakonskega akta, uporabiti svojo ustavno pooblastilo, tako imenovano “ekcepcio ilegalis”(?), kajti sodniki so pri odločanju vezani samo na ustavo in zakon, ne pa tudi na podzakonski akt. Skratka, v tem primeru bi se dalo v pritožbenih postopkih sanirati te situacije. In večina teh sklepov, ki so bili izdani zlasti v zadnjem tednu dni je še odprtih za pritožbe. In tam, kjer bodo upniki to svojo pritožbeno pot izkoristili mislim, da obstaja možnost, da do takih izplačil ne bo prišlo.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Gospod minister, seveda, ste rekel, da je čas za državno pravobranilstvo sprožiti tožbe. Vendar, te svoje naloge ščitenje državnega interesa v državnih podjetjih, tistih, kjer je država lastnik ali državna podjetja iz neznanih razlogov sploh ne počne, ali pa sploh ni zadovoljivo. Ker tudi ne verjamem, da bo sedanja zakonodaja, je pripravljena tako, da bo učinkovita, seveda, in zaradi tega, ker s temi odgovori je potrebno razčistiti. Kajti, gre za milijone evrov, judeževega denarja, ki je vzet, krvosesi so vzeli delavcem, ki so si jih zaslužili, je potrebno opraviti dodatno razpravo po 246. členu. Hvala lepa.
JOŽEF JEROVŠEK: Predlagam, da se opravi splošna razprava o odgovoru gospoda ministra.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. O predlogu poslanca gospoda Jerovška, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministra za pravosodje na njegovo poslansko vprašanje bo Državni zbor odločal v sredo 15. julija v okviru glasovanj.