Vlada neutemeljeno zavrača zakone za razbremenitev gospodarstva

V PS SDS menimo, da je negativno mnenje vlade o dveh zakonih, ki jih je vložila opozicija za razbremenitev gospodarstva zaradi svetovne in finančne krize, neutemeljeno. 
 

V predlogu novele zakona o dohodnini se predlaga spremembo pogojev, ki jih mora zavezanec za dohodnino izpolnjevati, da se lahko odloči za ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov. Predlaga se povečanje cenzusa z 42.000 evrov na 100.000 evrov ter sprememba glede zaposlenih. Po predlogu bi se lahko odločili za ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov tudi zavezanci, ki imajo enega zaposlenega.
Vlada sama pravilno ugotavlja, da je način ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih, ne pa dejanskih odhodkov, potrebnih za pridobitev prihodkov v zakon vključen z namenom administrativne poenostavitve pri ugotavljanju davčne osnove. Nadalje pravilno ugotavlja, da se z ukrepom poenostavi poslovanje in zmanjšajo fiksni stroški zavezanca. Vendar meni, da je takšen obseg ugotavljanja smiseln le za zavezance z majhnim obsegom poslovanja. Zato poleg povečanja cenzusa nasprotuje tudi povečanju zaposlenih, ki jih zavezanec lahko zaposluje, da ima pravico ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov. 

Vlada pa nikjer ne razloži, zakaj je poenostavitev poslovanja in zmanjšanje fiksnih stroškov zavezanca smiselno le za majhne zavezance oz. podjetnike?! Menimo, da bi se morali truditi, da poenostavimo poslovanje in zmanjšamo stroške čim večjemu številu podjetnikov ne glede na velikost in pravno-organizacijsko obliko v kateri poslujejo. Z našim zakonskim predlogom spodbujamo tudi zaposlovanje, kar je v času svetovne gospodarske in finančne krize še toliko bolj pomembno.  

Še bolj neutemeljeno pa je mnenje vlade glede predloga zakona o spremembi zakona o davku na dodano vrednost. V zakonu predlagamo skrajšanje roka za vračilo preplačanega davka na dodano vrednost (DDV) v primerih, ko zavezanec na podlagi obračuna DDV izkazuje terjatev do države, in sicer iz 60 na 7 dni po predložitvi obračuna DDV. S tem bi bistveno izboljšali likvidnost slovenskega gospodarstva, kar je v času te krize, ko so banke kreditiranje slovenskega gospodarstva praktično zaustavile, še toliko bolj pomembno.

Vlada meni, da predlog ni sprejemljiv, saj se bistveno skrajša čas, namenjen nadzoru obračunov DDV, predvsem pa nadzoru najbolj tveganih davčnih zavezancev, ki sodelujejo v goljufijah davčnega vrtiljaka, in čas za dejansko izvedbo vračila DDV. Skrajšanje roka za vračilo pa bi posledično vplivalo tudi na likvidnostni izpad javnofinančnih prihodkov, za kar bi bilo potrebno zagotoviti dodatna sredstva.

Bistveno krajši čas za vračilo preplačanega DDV kot Slovenija imajo številne druge evropske države, ki hkrati učinkoviteje nadzorujejo tvegane davčne zavezance. Menimo, da vračanje preplačanega DDV ne bi smelo biti pogojevano z nadzorom, ki bi se moral vršiti neprestano in ne samo v času v katerem preplačani DDV še ni vrnjen zavezancu. Poleg tega ima davčna služba pravico, da v primeru suma goljufije vračilo preplačanega DDV zadrži.

Še bolj smo začudeni nad mnenjem vlade, da bi skrajšanje roka za vračilo preplačanega DDV vplivalo na likvidnostni izpad javnofinančnih prihodkov, za kar bi bilo potrebno zagotoviti dodatna sredstva. Pomoč slovenskemu gospodarstvu v obliki povečevanja oz. zagotavljanja njegove likvidnosti je vendar poleg davčnih olajšav bistveni ukrep za omilitev posledic svetovne finančne in gospodarske krize. Jasno je, da taki ukrepi negativno vplivajo na likvidnost državnega proračuna. Likvidnostni izpad teh sredstev pa lažje nadomesti država, ki ima v teh časih bistveno boljše možnosti za zadolževanje kot pa podjetja. Poleg tega ima država večje neizkoriščene rezerve za varčevanje, je pa res, da mora biti vlada sposobna izvesti korenite sistemske ukrepe s katerimi bi privarčevali konkretna sredstva, ne pa da ji uspe privarčevati par tisočakov na račun kavic, namiznega sadja, simbolično nižjih plač ministrov ter drugih demagoških ukrepov.

Menimo, da je mnenje vlade o obeh zakonih, ki smo jih vložili za razbremenitev gospodarstva zaradi svetovne in finančne krize neutemeljeno in bomo pri sprejetju obeh zakonov vztrajali.