Vlada neupravičeno grozi s posledicami nesprejetja pokojninske reforme
ponedeljek, 16. 5. 2011JOŽE TANKO: “Hvala lepa. Spoštovani predsednik vlade. Vlada in koalicija sta si nakopali že več nepotrebnih referendumov, ker zaradi arogance in nekooperativnosti nista bili pripravljeni sprejeti prav nobenih tehtnih predlogov in opozoril civilne družbe, socialnih partnerjev ali opozicije, predvsem SDS. Nekatere referendume ste že prepričljivo izgubili, nekatere najbrž še boste. Najverjetneje tudi najpomembnejšega o pokojninski reformi. V nacionalnem reformnem programu 2011/2012, ki ga je sprejela vlada in ga 19. aprila poslala državnemu zboru, je na strani 10 navedeno, da bo učinek pokojninske reforme v letošnjem letu 0,1 BDP, to je približno 30 milijonov evrov, čez 2 leti leta 2013 pa 0,2 BDP, to je 60 milijonov evrov. Glede na hrup, ki se dogaja okrog tega je ta prihranek pravzaprav izredno majhen. 4. maja pa je vlada, kot uvod v referendumsko kampanjo razpravljala o ostrih varčevalnih ukrepih, ki bi jih sprejela v primeru, da bi 5. junija izgubila boj z nezadovoljnimi državljani. Z ukrepi bi posegla v plače javnih uslužbencev, socialne transferje in še kam. Ministri, Svetlik, Križanič in Gaspari, pravijo, da bo učinek teh ukrepov med 250 do 300 milijoni evrov. Vsak minister pove svojo številko, vsekakor pa bi bila ta interventna kazen kar 10-krat večja, kot je učinek pokojninske reforme po reformnem programu. Naj vas spomnim, da je minister Svetlik jasno povedal, da bi ta denar v pokojninsko blagajno dobili že, če bi brezposelnost samo prepolovili. S tem pa je posredno priznal, da dosedanji ukrepi Vlade niso bili uspešni. Sam še dodajam, da bi podoben znesek pritekel tudi v zdravstveno blagajno, najmanj toliko pa bi bilo tudi prihranka na socialnih transferjih. Sprašujem vas: Zakaj strašite z interventnim zakonom in grozite s posledicami, če je minister Svetlik jasno povedal, katere kratkoročne ukrepe potrebujemo? Se pravi, potrebujemo ukrepe za nova delovna mesta, teh ukrepov ni in ni, in ne potrebujemo ukrepov za jemanje, teh je tako ali tako že preveč in z njimi Vlada še močno pretirava. Prosim za odgovore. Hvala lepa.”
BORUT PAHOR: “Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Visoki zbor! Najprej naslednje, da kasneje ne pozabim. Namen vlade ni, da se sprejme interventni zakon. Želja vlade je, da bi javnost prisluhnila razlogom, zakaj je potrebna pokojninska reforma. In da bi se ti razlogi upoštevali in da bi ljudje zaupali pri presoji, da je to koristna odločitev kratkoročno in dolgoročno. Pokojninsko reformo potrebujemo zaradi nas samih. Ne skrivam pa, da so okoliščine v mednarodni situaciji take, da jih je treba upoštevati. Vendar, kot rečeno, pokojninsko reformo izvajamo zaradi preprostega dejstva, ker vse manj zaposlenih dela za vse več upokojenih. Kar se tiče spremembe pokojninskega sistema, je tudi treba reči, da je ne delamo zato, ker smo se znašli v krizi. Še enkrat ponavljam, glavni razlog za pokojninsko reformo je podobna demografska slika kot v ostalih primerljivih državah. Tudi zaradi sodobne medicine, zaradi drugih razlogov, ki podaljšujejo delovno dobo, ki podaljšujejo življenjsko dobo ljudi, se daljša potreba po tem, da ljudje tudi dlje časa delajo. To je edini pravi način, da zagotovimo solidarnost med generacijami, sicer se bo zgodilo, da bomo zaradi daljšega obdobja, ko mladi preživijo pri starših, in daljšega obdobja, ki ga preživijo ljudje v jeseni svojega življenja, v bistvu v službi samo tretjino našega življenjskega obdobja, medtem ko bomo prvo in zadnjo tretjino tako ali drugače na ramenih staršev ali ramenih družbe in države. Rad bi povedal, da je v to pokojninsko blagajno, ki prav gotovo potrebuje temeljitejše reforme, že sedaj treba dotočiti, da tako rečem, iz proračuna približno 30%. Če bi bilo ta delež treba povečevati, bo zmanjkalo sredstev za druge socialne programe in zlasti za investicije, sčasoma tudi za plače, seveda pa bi se hkrati zniževala tudi višina pokojnin. Kaj torej lahko storimo? Kot pravim, enostavno in edino sprejemljivo je, da v krizi ali brez nje, ampak zlasti zdaj, v njej, ko je ena od zahtev tudi za druge države članice evroobmočja in Evropske unije prilagoditev, modernizacija pokojninskih sistemov zaradi staranja evropskih družb, tudi slovenske, da upokojevanju pri višji starosti z daljšimi prehodnimi obdobji in bonusi za tiste, ki so začeli delati zgodaj, upokojevanje preselimo za nekaj let navzgor. In to prinaša predlagana pokojninska reforma, postopno brez radikalnih sprememb. Zadnje, kar bi si želel v tej razpravi je, da bi bilo potrebno kogarkoli strašiti s posledicami tega. In tudi danes o interventnem zakonu ne mislim govoriti. Mislim še vedno do konca tega referendumskega ciklusa pojasnjevati ljudem, zakaj je koristno, da to odločitev sprejmemo zdaj in bi rad izkoristil to priložnost, da v tem smislu nagovorim vse naše državljanke in državljane ali je v naši domovini resnično potrebno, da vsak problem dobi tako, skorajda že nerazrešljivo razsežnost, da dejansko ta problem rešimo šele takrat, ko ni druge alternative in ne prej, ko bi ga lahko lažje, enostavneje in pravičneje. Zdaj imamo to priložnost, da ga rešimo zdaj, ko stvari še niso prišle do vrelišča. Zdaj imamo to priložnost in nikar ne zamudimo. Naj nas raziskave o priljubljenosti, nepriljubljenosti vlade ne zavedejo. Prvi dan sem povedal, da bo vlada nepriljubljena. Je to kakšno presenečenje? Vlada je med drugim nepriljubljena tudi zato, ker sprejema nekatere ukrepe, zaradi katere je prvič Slovenija še vedno država, v kateri se glavne performanse počasi, vendar vse bolj, tudi glede konkurenčnosti krepijo, v kateri smo še vedno, kljub krizam v posameznih državah na varni strani radarja, v evro coni in država, ki postopoma, a za sigurno s strukturnimi reformami počasi odpravlja težave, zaradi katerih smo tako globoko prišli v krizo.”
JOŽE TANKO: “Hvala lepa. Drzen je predsednik vlade, ko pravi, da na moje vprašanje o interventnem zakonu ne bo odgovarjal. Jaz sem ga namreč samo to vprašal, zakaj straši s posledicami interventnih zakonov, če je učinek pokojninske reforme po vladnem reformnem programu 10-krat nižji kot so učinki interventnega zakona. Tukaj bi samo opozoril, da polovico teh učinkov pokojninske reforme so izničili že vaši ministri. Polovico Svetlik, ko je doživel že dva referenduma in tretji se je obetal v družinskem zakoniku. Svoje je dodala še ministrica Širca in to je več kot 15 milijonov evrov, polovico tistega zneska, kot je predviden pri vaših skupnih učinkih o pokojninski reformi. Tudi druge stvari so problematične. Govorimo lahko o MPU-ju, govorimo lahko o državnem premoženju, o Falconu, ki ga najedajo miši na Brniku. Mnogo teh ukrepov imate predvsem v svojih rokah, da bi lahko napolnili in kompenzirali ta učinek teh 30 milijonov, ki ste jih predvideli za pokojninsko reformo. Da ne govorim o tem, kako poteka upravljanje z državnim premoženjem. Najbrž nas ti vladni prepiri glede upravljanja z državnim premoženjem stanejo več kot učinki vseh reform, ki ste jih predlagali in ki še jih boste do konca mandata. Govorimo recimo, samo zadnji primer o NKBM-ju. Sicer pa spoštovani predsednik vlade predlagam, da namesto interventnega zakona, ki bi ga vložili v primeru, da ne boste na referendumu uspeli predlagate in podprete stresni test za koalicijo, to se pravi predčasne volitve. Hvala.”
BORUT PAHOR: “Tako kot sem prosil za razumevanje javnosti, da pred referendumom ne bi želel govoriti o ukrepih, elaborirano govoriti o ukrepih vlade po morebitnem padcu pokojninske reforme, ker verjamem v neko intuicijo ljudi, da ne bodo, zaradi sebe, ne zaradi vlade, zaradi sebe, svojih otrok, zaradi njihovega občutka, zato, kaj je prav in kaj je razumno glasovali morda proti pričakovanjem za pokojninsko reformo. Zato tudi ne mislim govoriti o drugih političnih dogodkih, ki bi morda sledili temu, da pokojninska reforma pri nas ne bo sprejeta. Dve stvari bi rad rekel, da ne bom nanje pozabil. Najprej iz vašega uvoda je bilo razbrati, da smo priča tako številnim referendumom tudi zato, ker se vlada ni znala pogajati s socialnimi partnerji. Najprej, nobena vlada in noben predsednik vlade se ni toliko pogovarjal s socialnimi partnerji, kolikor sem se jaz. Dejstvo pa je, da je bodisi s strani socialnih partnerjev ali zainteresirane skupine državljanov, ki se ne strinjajo s predlaganimi spremembami in za spremembe gre, ker so te potrebne, ker s statusom q ljudje niso zadovoljni, da je vedno mogoče zbrati takoj 40.000 podpisov ali zadostno število poslanec v državnem zboru in priti do referenduma. Instrument referenduma zaradi zelo lahke poti kako se v Sloveniji pride do njega in se ga razpiše prav o veh vprašanjih, je postal način izsiljevanja v pogajanjih in dokler se ne sprejem neka odločitev, ki jo želi ta ali oni socialni partner, do takrat visi grožnja z referendumom. Vlada je morala presekati gordijske vozle na mnogih področjih in jih je in je zato prevzela tudi odgovornost, odgovornost za spremembe, kolega poslanec Tanko, za spremembe. Kaj bi pomenilo, če pokojninska reforma ne bo uveljavljena? Pustimo strateške reperkusije, povejmo zdaj samo nekaj podatkov, da bo jasno, ker so preverjeni, kaj pomeni to z vidika javnih financ. Gre za približno 300 milijonov evrov letno ali skoraj procent odstotka bruto domačega proizvoda izpadov. 220 milijonov evrov letno za potrebni vsakoletni prihranek za doseganje srednjeročnega javnofinančnega cilja. To je prihranek zato, da bi lahko v prihodnosti izplačevali pokojnine po veljavni zakonodaji, najmanj 50 milijonov evrov letno za potrebne prihranke v drugih javnofinančnih odhodkih, ki bi bila posledica višje stopnje rasti upokojencev ob ne uveljavitvi novega pokojninskega sistema. 30 milijonov evrov letno predstavljajo višji stroški servisiranja dolga države zaradi pričakovane slabše bonitetne ocene.”
JOŽE TANKO: “Hvala lepa. Glede na to, da predsednik vlade niti v drugem poskusu ni odgovoril na postavljeno vprašanje, v skladu s Poslovnikom zahtevam, da se opravi razprava o odgovoru predsednika vlade. Zdaj to koliko je vlada in predsednik vlade imel pogovorov z ekonomsko-socialnimi partnerji je manjši problem. Večji problem je v tem, da so bili ti pogovori neučinkoviti, da ni prišlo do dogovora, da ni prišlo do nekih usklajenih rešitev in posledice tega so referendumi, vse ključne referendume predlagajo sindikati ali druge institucije civilne družbe. To se pravi, da tisti, ki so bili v tem izigrani. Drugo kar se kaže iz teh odgovorov predsednika vlade pa je ta ne usklajenost. Jaz sem se oprl v celoti na vladni dokument, ki smo ga dobili 19. aprila v Državni zbor RS, naslov ima nacionalni reformni program in tu ste na strani 10 jasno zapisali, da bo učinek 0,1 BDP, to je približno 30 milijonov evrov. Vsi govorite potem o nekih drugih številkah, ne o učinkih. In zato predlagam, da o teh diskrepancah pri teh politikah, pri tem, ko govorite vsak o svoji številki, da o tem opravimo razpravo in enkrat dejansko razčistimo ali je to 30 milijonov, tako kot piše v uradnem vladnem dokumentu ali je to toliko kot govori vsak minister kadar ima čas. In tudi vi ste zdaj povzeli del tega. Veliko teh prihrankov, ki predstavljajo te skupne učinke ali pa te številke, ki vi govorite, možno dobiti že v tekočem poslovanju vlade pri nacionalnem preiskovalnem uradu se da veliko privarčevati, se da pri TEŠ-u, se da pri teh nesmiselnih in neobvladljivih pomočeh Grčiji, Irski in ostalim državam, ker tudi tu dobivamo različne komentarje, minister Križanič je dejal, da bo država tu še nekaj zaslužila ob tej pomoči, vi ste nedavno dejal, da se lahko za te denar, ki smo ga dali Grčiji, obrišemo pod nosom, če zelo poenostavljeno povem. Skratka, gre za vrsto kolizij. Samo minister Zalar je s tem, ko je dal javno pooblastilo pri izvajanju storitev zemljiške knjige, se odpovedal cca. 30 milijonov evrov letno taks, ki so prihajale v državni proračun, zdaj bodo pa z njimi zaslužili notarji in odvetniki, to je bilo povedano, ko smo obravnavali ta zakon, in tako naprej. Skratka, mislim, da ima, Blaž Kavčič že kandidira za predsednika LDS; povsem prav, tu je treba zaustaviti boj proti tem plenilskim elitam, in prav ima tudi gospod Kumer, ki je dejal, da bi gospa Kresalova in tudi gospod Golobič lahko že zdavnaj odstopila, takrat ko se je zgodila afera MPU, takrat ko se je zgodila afera bulmastifi. In to ima vlada v svojih rokah. In ni potrebno stiskati državljanov z nekimi hudimi ukrepi. Hvala lepa.”