Vlada ne ustvarja novih delovnih mest
petek, 17. 4. 2009Tretji sveženj po njegovih besedah vsebuje tudi nekaj najav, ki niso dovolj dobro razdelane. Ena izmed takih je najava zelene davčne reforme. »Ta je zagotovo potrebna,« meni Janša, saj je po njegovem mnenju treba »uveljaviti princip, da tisti, ki bolj onesnažuje, to tudi bolj plačuje«.
Poleg teh najav tretji sveženj vsebuje še nekaj navrženih projektov, ki napeljujejo h korenitim davčnim reformam, je dejal Janša. Med temi omenja povečanje davkov in zmanjšanje nekaterih socialnih prispevkov, vendar opozarja, da preden se do teh lahko opredeli, potrebuje natančnejše podatke. Napovedano zvišanje davkov bi Janša podprl, če bi šlo za zeleno davčno reformo, nikakor pa ne v primeru zvišanja davkov za gospodarstvo in prebivalce. Opozoril je še na nedodelano napoved reforme javnega sektorja in pokojninske reforme.
V drugem delu je predsednik SDS predstavil glavne pomanjkljivosti tretjega svežnja protikriznih ukrepov. Opozoril je, da je v ospredju omenjenih predlogov delitev in ne ustvarjanje. »Pogoji za izboljševanje gospodarskega okolja so v dokumentu šele na četrtem mestu. Potem, ko že vse razdelijo, se v četrtem poglavju nekoliko ukvarjajo tudi s tem, kako ustvarjati,« je dodal. Ti ukrepi so najmanj dodelani, še opozarja in ugotavlja, da je minister za gospodarstvo z eno nogo že v Evropskem parlamentu in se temu ne posveča veliko. Janša je tudi izpostavil, da je manevrskega prostora za uresničitev prvih treh poglavij relativno malo. Ta je po njegovem mnenju v nizki zadolženosti Slovenije, »ki je v tem trenutku še dejstvo, se pa stanje zelo hitro poslabšuje«. Opozoril je še, da bo ta manevrski prostor do konca leta več ali manj izčrpan in dodal, da če se v tem času ne bo vlagalo v ustvarjanje novih delovnih mest, bomo v roku enega leta na začetku krizne spirale, ki ne bo več obvladljiva. Janša meni, da je nesmiselno čakati ne to, da se bo širše gospodarsko okolje izboljšalo, da bo to vplivalo na nas in da se bodo stvari rešile same od sebe, saj bo Slovenija iz krize izšla z bistveno slabšimi makroekonomskimi kazalci.
Druga velika pomanjkljivost so po njegovem mnenju »pozni roki pri tistih ukrepih, ki sploh imajo roke«, saj ima na primer zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev rok za predložitev v proceduro šele jeseni, kakor tudi ukrep izplačila draginjskega dodatka.
Ključna strateška pomanjkljivost pa je po mnenju predsednika SDS v pomanjkanju vizije in v pesimizmu. »Vlada je v uvodu zapisala nekaj, kar odraža filozofijo celotnega vladnega reševanja gospodarske krize,« je dejal in citiral: »Tudi po prenehanju delovanja teh začasnih protikriznih ukrepov, se javnofinančni položaj v opazovanem obdobju očitno ne bo izboljšal«. »Vsekakor je to resnica,« je sklenil.
Janša je v svoji oceni tretjega svežnja protikriznih ukrepov izpostavil še nekaj zanimivosti. Prva je ta, da vlada v tem dokumentu potrjuje, da je imela Slovenija v letu 2007 javnofinančni presežek, druga pa njeno priznanje, da pred kratkim sprejeti rebalans proračuna ni zmanjšal odhodkov, kot je SDS opozarjala.
Izjavo je sklenil z napovedjo, da bo Strokovni svet SDS predstavil svoj predlog ukrepov, ki po mnenju Janše v vladnem dokumentu manjkajo. »Del teh ukrepov bomo neposredno vložili v proceduro v državni zbor, drugi del pa predložili vladi, da jih dodatno razdela,« je dejal. V drugo kategorijo po njegovih besedah spadajo predlogi ukrepov, ki so dolgoročnejše narave, in ki jih v vladnem osnutku najbolj pogreša.
