Gospodarstvo, ki je edino zmožno dati realno podlago za izhodno strategijo, namesto papirjev, potrebuje takojšnje in delujoče ukrepe. Strokovni svet SDS je v torek, 9. februarja 2010, obravnaval predlog vladne izhodne strategije in ga primerjal s podobnimi dokumenti, ki jih je vlada pripravila v lanskem letu. Kot je dejal predsednik Strokovnega sveta SDS Janez Janša, je vlada doslej pripravila veliko papirja, a zelo malo konkretnih ukrepov in tudi to je po njegovem mnenju povzročilo enormno rast brezposelnosti. V lanskem letu je Slovenija poleg tega doživela še najvišji padec BDP v evroobmočju, izničeno je bilo štiriletno zmanjševanje zaostanka za povprečjem Evropske unije, neto dolg države pa je za približno 50 odstotkov višji, kot je bil leta 2008. To je po mnenju predsednika SDS še toliko bolj zaskrbljujoče, saj se to zadolževanje ni porabilo za izhod iz krize, ampak zgolj za sprotno porabo.Janez Janša je izrazil prepričanje, da gospodarstvo, ki je edino zmožno dati realno podlago za izhodno strategijo, namesto papirjev potrebuje takojšnje in delujoče ukrepe za izboljšanje likvidnosti, razbremenitev cen dela in investicijski impulz. »Samo obstoj in razvoj gospodarstva, nove investicije, novi programi ter inovacije lahko zagotovijo nova delovna mesta, manjšo nezaposlenost in posledično tudi večje davčne prihodke«, je poudaril Janša, ki meni, da bo izhodna strategija brez spodbujevalnih ukrepov za večje investiranje in večjo zaposlenost, postala četrti dokument v seriji papirjev, ki jih je sproducirala vlada in ki bo ostal zgolj napisana deklaracija.»O tem, da je Slovenija izšla iz krize, bomo lahko govorili tisti mesec, ko bo Statistični urad RS objavil, da se je začelo število delovnih mest povečevati,« je še poudaril predsednik SDS in dodal, da zdravje javnih financ, kar vlada postavlja v ospredje, ni v nasprotju s ciljem, ki ga je v ospredje postavil Strokovni svet SDS, t.j. nova delovna mesta. »Če v Sloveniji ne bo več zaposlenih, tudi ne bo več javnih prihodkov in brez povečanja javnih prihodkov, ob razumljivem varčevanju ni mogoče priti do zdravih javnih financ,« je pojasnil.Janša vladnemu predlogu očita, da gradi na zgrešeni predpostavki, da je le država tista, ki lahko usmeri in določa, kaj je za gospodarstvo dobro, kaj bolj produktivno, kaj je bolj konkurenčno. Ob tem je poudaril, da se tisti, ki so pisali to strategijo, ne zavedajo, da državni uslužbenci niso podjetniki, da ne poznajo trgov, niso seznanjeni s tržnimi priložnostmi in zato tudi ne morejo dajati bolj optimalnih rešitev, ali pa predlogov, kot jih lahko dajo gospodarstveniki in podjetniki.
»Ukrepe, ki jih gospodarstvo potrebuje takoj, vladna strategija ponekod omenja, vendar ti niso operativno razdelani,« pravi predsednik Strokovnega sveta SDS. Med tretjim paketom protikriznih ukrepov SDS in vladnim predlogom obstajajo nekatere podobnosti in te so po njegovem mnenju:
1. pri zmanjševanju javne porabe oz. deleža javne porabe v BDP,
2. pri reševanju t.i. slabih kreditov in
3. pri zmanjševanju administrativnih bremen in stroškov dela v javni upravi.
Obenem pa je prepričan, da je potrebno:
1. operacionalizacirati nabor dejanskih protikriznih ukrepov, ki so raztreseni po celem dokumentu,
2. določiti časovnico za izvedbo in izločiti ukrepe, ki po nobeni logiki ne spadajo v izhodno strategijo (npr. ustanovitev filmske pisarne, sprememba zakona o javnem varovanju),
3. metodološko ločiti med kratkoročnimi ukrepi (ukrepi za izboljšanje likvidnosti in zaposlenosti, za razbremenitev gospodarstva in spodbujanje podjetništva) in srednjeročnimi ukrepi (pokojninska in zdravstvena reforma, reforma nekaterih državnih in paradržavnih institucij),
4. dokument dopolniti z ukrepi, ki spodbujajo investiranje, večje zaposlovanje in pomenijo povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, večjo gospodarsko rast, večje prihodke, večjo blaginjo ljudi in seveda posledično tudi konsolidacijo javnih financ.Ob koncu je še poudaril, da namerava vlada iz resolucije o nacionalnih razvojnih projektih izločiti projekt razvojnih osi. Meni, da je to sporno, saj ni drugega, na ravni vlade sprejetega dokumenta, v katerem bi ta, za razvoj odmaknjenih regij pomemben projekt, še obstajal. Kot je dejal predsednik SDS, ni zaslediti, da bi vlada ta projekt prenesla v kak drug dokument, zato je pozval vlado, naj ponovno premisli o črtanju tega projekta iz omenjene resolucije.
