Vlada na široko odprla vrata tujcem

Poslanci poslanske skupine SDS so opozorili na pomanjkljivosti zakonov.

Mag. Branko Grims je izpostavil, da gre zakon o tujcih v napačno smer, krepiti bi morali nadzor nad zlorabami, a vlada odstranjuje varovalke. Zakon o tujcih namreč ukinja periodični nadzor za preprečevanje zlorab, na kar so opozorili tudi nekateri župani iz vrst koalicijskih strank. Kot opozarja Kranjski župan iz vrst SD, ima priseljevanje tujcev tudi temno plat in to je zloraba socialnih transferjev. Tudi Velenjski župan iz vrst SD pravi, da se št. prosilcev za denarno pomoč povečuje. Zato ne bi smeli ukinjati t.i. periodičnega preverjanja.

Druga stvar, na katero je opozoril Grims je, da je slovenski jezik vrednota. In zakon zamika pogoj znanja slovenskega jezika. Grims poudarja, da se integracija začne z znanjem slovenskega jezika, da ne pride do konfliktov in getoizacije priseljencev.

Izpostavil je, da je bil prvotni zakon o tujcih evropsko popolnoma primerljiv. V številnih evropskih državah je pogoj znanja jezika A1 nujen za združevanje družin in uveljavljanje pravic. Če govorimo o integraciji, se mora prišlek prilagoditi jeziku in kulturi. Slovenski jezik je temelj narode, kulture, identitete in vsak, ki pride, se mora spoznati z njim. Zamik izvajanja zakona ima škodljive posledice, zakon bo tudi bolj ohlapen in gre stran od evropske smeri.

Žan Mahnič je izpostavil, da je dejstvo, če tujec nima volje po integraciji, se ne bo integriral. Poudaril je, da tujci, ki pridejo k nam, so dobrodošli, lahko tukaj delajo, lahko pripeljejo tudi družine, a določeni pogoji za to morajo biti izpolnjeni in tako bi bilo prav. Izpostavlja, da smo od te vlade že navajeni delovanja v smislu “za tujce vse, za Slovence nič. Napoveduje, da iz tega zakona na koncu ne bo nič dobrega.

Tudi Andrej Kosi je opozoril, da uveljavitev jezikovnih pogojev zakon zamika za leto in pol, kar je sporno. V Nemčiji mora biti pogoj A1 izpolnjen pred vstopom v državo.

Poudaril je, da družinski člani tujcev, ki tu delajo morajo izpolnjevati osnovni pogoj, to je znanje jezika.

Anja Bah Žibert je opozorila, da koalicija glede zakona polemizira z opozicijsko SDS, ki je predlagala dobre in izvedljive rešitve. Izpostavila je, da vlada govori o strategiji, ki je v resnici nima in zato ima težavo in izvajanje zakona zamika. To je le metanje peska v oči.

Anja Bah Žibert je tudi osvetlila, kaj zahtevano znanje jezika na stopnji A1 pomeni. A1 predpostavlja, da oseba uporablja in razume vsakodnevne izraze, pozna osnovne besedne zveze za zadovoljevanje konkretnih potreb. Zna se predstaviti in odgovarjati na osnovna vprašanje, kdo je, kje živi ipd. Pod pogojem, da sogovorec govori počasi in pri komunikaciji pomaga.

Žibertova je tudi opozorila, da morajo naši državljani na zavodu za zaposlovanje redno obiskovati zavod in poročati o svojih aktivnostih. Za tujce po tem zakonu tega ne bo več treba. Gre za huda dvojna merila in nekorektnost do lastnih državljanov.

Poudarila je udi, da v SlovenijI za socialno pomoč ni pogoj državljanstvo, ampak stalno prebivališče. Zato prihaja do zlorab. Država bi morala poostriti nadzor, ampak vršitev le-tega zahteva od lastnih državljanov. Tako imamo tudi po 150 prijav na enem naslovu, kar je noro.

Ob tem je tudi Grims ponovno opozoril, da koalicija zavaja in daje napačne informacije. Govori, da se lahko uveljavljajo transferji lahko šele po 5 letih bivanja pri nas. Marsikaj se lahko uveljavlja takoj. Ko dobiš pravico do stalnega bivališča in pride do združitve družine, so transferji in razni dodatki na voljo.

Razprava se je nadaljevala z novelo Zakona o zaposlovanja, samozaposlovanju in delu tujcev.

Novela uveljavlja poenostavitev postopkov pri pridobivanju dovoljenj za zaposlovanje tujcev, zlasti na področju zdravstva in socialnega varstva. Prosilci za azil se bodo lahko na trg dela vključili že po 3 mesecih bivanja pri nas, ne več 9.

Poslanka Alenka Helbl je opozorila nato, da se novela zakona o zaposlovanju tujcev sprejema po nujnem postopku. Poudarila je, da ta silna potreba po delovni sili ni nastala čez noč, zato nujni postopek tudi ni upravičen. Tudi zakonodajno-pravna služba je imela kopico pripomb že na matičnem odboru.

Tujec, ki ima enotno dovoljenje, mora za menjavo zaposlitev pridobiti odobritev, novela zakona pa ukinja soglasje tj. odločbo upravne enote. Ukinja se torej soglasje upravne enote in uvaja preverjanje zavoda za zaposlovanje. Že po enem mesecu nihče več ne bo preverjal pogojev za bivanje in delo v Sloveniji.

Opozorila je, da slovenski državljani na zavodu za zaposlovanje morajo hoditi na razgovore, se vključiti v aktivno politiko zaposlovanja. Za tujce to ne bo več veljalo. Posledično bo to povzročilo še večjo zlorabo socialnih transferjev, kar se v praksi dejansko dogaja.

Helblova je poudarila, da bi bilo potrebno preprečiti zlorabe pravic iz sistema socialnega zavarovanje. Mnenje poslanske skupine je, da je izpolnjevanje pogojev za delo in bivanje tujcev v Sloveniji potrebno periodično preverjati.  Namesto, da se po nujnem postopku ukvarjamo s slabimi rešitvami, bi bilo potrebno v deficitarnih poklicih voditi aktivno politiko zaposlovanja slovenskih delavcev.

Anja Bah Žibert je opozorila, da če potrebujemo dodatno delovno silo zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu in zato odpiramo vrata tujcem, je vprašanje, zakaj pri tem zakon izpušča koncesionarje, ki so tudi v javni mreži in imajo tudi podobne težave, a jih zakon izključuje.

Poslanka Karmen Furman je opozorila, da je nedopustno, da v okviru nujnega postopka pri zakonu o tujcih in tudi zaposlovanju tujcev ni vključena zainteresirana javnost, tudi lokalne skupnosti, ki so prve, ki se srečujejo s problematiko tujcev.

Tudi Furmanova je ponovno opozorila, da se z zakonom o tujcih ukinja periodično preverjanje sredstev za preživljanje tujcev, ki koristijo institut združitve družine. V praksi prihaja do izkoriščanja socialnih transferjev. Nekateri sploh ne živijo v Sloveniji in koristijo socialne transferje. Do teh zlorab prihaja, to je dejstvo.

Koriščenje socialnih transferjev je vezano na prijavo prebivališča. Pravici do plačila vrtca in otroškega dodatka sta vezani zgolj  na začasno prebivališče. Matere, ki pridejo gor, ne znajo jezika, se ne zaposlijo, koristijo socialne transferje. Zdaj se ukinja še periodično preverjanje teh okoliščin.

Kljub argumentirani razpravi s strani poslanske skupine SDS in nesoglasjem v koaliciji, sta bili noveli zakona sprejeti. Zakon o tujcih brez podpore Levice, saj je slednja zahtevala, da se iz zakona umakne člen o pogoju znanja slovenskega jezika na stopnji A1 za družinske člane tujcev. Zakon razširja nabor institucij, ki jezikovni preizkus opravljajo, a zamika izvajanje pogoja za 18 mesecev. Predlagani amandmaji poslanske SDS so bili zavrnjeni.