Vlada Mira Cerarja finančna bremena za Slovensko vojsko prelaga na prihodnje vlade

Člani in članice Odbora za obrambo so se na včerajšnji seji seznanili s strateškim pregledom obrambe za leto 2016 in z informacijo o poteku oblikovanja ciljev zmogljivosti Nata 2017 za Republiko Slovenijo, ki ju je pripravila Vlada Republike Slovenije.

Vlada RS je v omenjenih dokumentih med drugim zapisala naslednji sklep: »Obrambni sistem Republike Slovenije je zastal v svojem razvoju. Trenutno ne dosega potrebne ravni sposobnosti za spoprijemanje s prihodnjimi grožnjami in tveganji nacionalne varnosti, ne zmore uresničiti vseh dodeljenih ciljev in nalog ter vzpostaviti vseh nujnih obrambnih zmogljivosti države.« Dejstvo, da vlada v svojih dokumentih to tudi neposredno priznava, je zaskrbljujoče in kaže na to, da se slovenskemu varnostno-obrambnemu sistemu ne posveča prave pozornosti.

Hiranje Slovenske vojske se je pričelo v letu 2010, ko je vlado vodil sedanji vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor in ravno on je pred dvema letoma prvič v zgodovini samostojne države pripravljenost Slovenske vojske ocenil kot nezadostno.  Vlada je v dokumentih namreč zapisala, da je »v obdobju od leta 2010 prišlo do zastoja razvoja obrambnih zmogljivosti in omejenih možnosti države za spoprijemanje s prihodnjimi grožnjami nacionalne varnosti.« Prav paradoksalno se zato zdi, na kar je v včerajšnji razpravi na seji opozoril tudi predsednik Odbora za obrambo Žan Mahnič, da Borut Pahor z današnje pozicije poziva vlado, da za varnostno-obrambi sistem nameni več denarja.

Večino obdobja, ko so se finančna sredstva za Slovenko vojsko močno zmanjševala, so obrambno ministrstvo vodili ministri iz vrst Socialnih demokratov – Ljubica Jelušič, Janko Veber, Andreja Katič. Poslanka SDS Anja Bah Žibert je prepričana, da smo priča hiranju in načrtnemu uničevanju Slovenske vojske, pri čemer je jasno, kateri politiki so si zadali takšne cilje. Po mnenju Bah Žibertove tudi sedanja ministrica za obrambo Andreja Katič ni kos svoji nalogi, pot, po kateri pelje Slovensko vojsko, pa je povsem napačna.

Da ministrstvo za obrambo in vlada Mira Cerarja ne znata ali ne zmoreta zastaviti jasne poti, po kateri bi Slovenska vojska postala sodobna in dobro opremljena vojska, sposobna za soočenje z aktualnimi varnostnimi problemi, kaže tudi dejstvo, da ministrica že od začetka svojega mandata obljublja krovni zakon o obrambi in zakon o službi v Slovenski vojski, vendar ga poslanke in poslanci vse do danes še niso prejeli na svoje mize. Datumi, ki jih navaja ministrica, se vseskozi spreminjajo in zamikajo v prihodnost. To sicer ni v vladi Mira Cerarja nič kaj čudnega, saj se podobno dogaja tudi na drugih resornih minisrstvih. Žan Mahnič je zato na včerajšnji seji ministrico Katičevo vprašal tudi, kakšne bodo posledice nesprejetja omenjenih zakonov oziroma ali bo sama prevzela za to kakršno koli odgovornost. Odgovorov na zastavljena vprašanja ni prejel.

Vlada RS je v omenjena dokumenta zapisala tudi, da sta pri prizadevanjih za izboljšanje obrambe države bistvena »znatno povečanje obrambnega proračuna s predvidljivo dinamiko« ter »konsistentnost uresničevanja lastnih zavez, odločitev in usmeritev, ki izhajajo iz sprejetih strateških in načrtovalnih dokumentov«. V SDS že dlje časa opozarjamo, da Slovenija ne izpolnjuje zavez, ki jih je dala Zvezi Nato, to pa je, da bo zvezi vsako leto namenila 2 % BDP, oziroma se tej številki do leta 2020 vsako leto približevala.

In kako misli vlada Mira Cerarja spoštovati »lastne zaveze, odločitve in usmeritve«? Tako, da v omenjena dokumenta zapiše, da mora »uresničiti zaveze o obrambnih izdatkih s postopnim povečanjem obrambnega proračuna za približevanje 2 odstotkoma BDP v dolgoročnem obdobju do leta 2027 in poudarkom na deležu investicij v obsegu 20 odstotkov obrambnega proračuna za prednostne zmogljivosti, ki so dogovorjene v okviru zavezništva.« Ponovno smo priča prestavljanju že dogovorjenih datumov, do katerih bi morala naša država uresničiti že dane zaveze. Prav tako smo ponovno priča temu, da vlada Mira Cerarja finančne obveznosti prelaga na prihodnje vlade tako kot je to že storila z marsikaterim zakonom.

Predsednik Odbora za obrambo Žan Mahnič je ministrico Katičevo na seji soočil tudi z dejstvom, da so pripravljalci omenjenih dokumentov zapisali diametralno nasprotna stališča, do kdaj naj bi imela Slovenska vojska dve srednji bataljonski vojski. Ob vsakodnevnem odhajanju pripadnikov in pripadnic iz Slovenske vojske je še toliko bolj zaskrbljujoče, da država nima prav nobene vizije, kako se bo soočila s kadrovsko podhranjenostjo v našem obrambnem sistemu. Slovenska vojska namreč že dlje časa ne zasleduje več osrednjega kadrovskega cilja, to je 8.500 pripadnikov stalne sestave in 1.500 pripadnikov pogodbene rezerve. »Vzdržujemo in plačujemo častnike in podčastnike, ki pravzaprav nimajo kaj početi, saj iz Slovenske vojske v poprečju dnevno  odide 1,4 vojaka,« je poudarila Anja Bah Žibert, Mahnič pa jo je dopolnil z vprašanjem ministrici Katičevi, »kako bo v teh primerih ukrepalo Ministrstvo za obrambo?«, a je na seji ostal brez odgovora ministrice na to vprašanje.

Foto: Barbara Žejavac/DZ