Vlada le pasivni opazovalec

Slovenija zamuja priložnosti tudi s področja obnovljivih virov energije. Ekološki forum in Odbor za okolje in prostor pri Strokovnem svetu SDS ugotavljata, da je Vlada RS z zamudo (8. julija) sprejela Nacionalni akcijski načrt za obnovljive vire energije (AN OVE) za obdobje od leta 2010 do leta 2020. Evropska direktiva 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov namreč določa, da morajo vse članice unije sprejeti nacionalni akcijski načrt in ga posredovati Evropski komisiji. Namen akcijskega načrta je, da država pripravi seznam aktivnosti, ki jih bo v prihodnjih 10 letih izvajala, da bo dosegla nacionalne cilje za deleže energije iz obnovljivih virov, porabljene v prometu, elektroenergetiki ter za ogrevanje in hlajenje. Za Slovenijo je določeno, da mora do leta 2020 doseči najmanj 25-odstotni delež obnovljivih virov energije v končni bruto uporabi energije, trenutno pa je pri 16 odstotkih.

V SDS se zavedamo, da nas ob nenehnem naraščanju rabe energije čaka veliko dela, zato smo pričakovali, da bo AN OVE podal konkretne aktivnosti in korake za različne sektorje, proizvajalce, uporabnike. S stališča uporabnikov predstavlja AN OVE ponovno preveč strateški oziroma programski dokument, kjer je res dobro opredeljeno, kaj vse je potrebno doseči, niso pa navedene aktivnosti, kako to doseči. Skrbi nas, ker niso natančno opredeljeni zavezanci za doseganje ciljev in kaj se bo zgodilo, če ciljev ne bomo dosegli. Preveč je poudarka na energiji vode in lesa, kar nas lahko tudi zavede. Bela knjiga o podnebnih spremembah, ki jo je pripravila Evropska komisija, že opozarja na 25% zmanjševanje količin vode, tudi v določenih predelih Slovenije. Iz dokumenta je tudi jasno razvidno, da Vlada RS nima pripravljenih strokovnih podlag za Prometno strategijo Slovenije in so tudi ukrepi za doseganje OVE v prometu zelo ohlapno napisani. Tudi v Sloveniji se število prebivalcev v mestih povečuje in s tem v mestih nastajajo nove razmere, tudi na energetskem področju. V AN OVE tega segmenta žal ne najdemo, oziroma je opisan le kratko s tem, da naj to problematiko rešujejo občine preko lastnih energetskih konceptov. V tem trenutku je nacionalna zakonodaja preveč pomanjkljivo pripravljena, da bi bila lahko opora odločitvam občine. V kolikor k temu prištejemo še finančne probleme občin, je že zdaj jasno, da bo na tem segmentu storjenega relativno malo, oziroma premalo, da bi dosegli ali celo presegli cilje 25% OVE do 2020.

AN OVE je dokument, na podlagi katerega bomo v Sloveniji in Evropski komisiji dokazovali napredovanje v smeri trajnostne rabe energije in doseganje zastavljenih ciljev in zato v SDS z dokumentom nismo zadovoljni. Ker bo potrebno redno poročanje v konkretnih številkah, nas skrbi, da bomo ponovno med tistimi članicami EU, ki bodo grajane. Če nas že graja ne prizadene, pa je pomembno dejstvo, da vidijo trajnostno energetsko usmerjene države v AN OVE tudi gospodarsko razvojni načrt in bodo nevarnosti in čeri, ob katerih bi razvoj zastal, spremenile v priložnosti in dolgoročen razvoj.

AN OVE zahteva razumevanje problematike OVE in delovanje vseh ministrstev, vendar pa nam izkušnje kažejo, da je predvsem ministrstvo za finance, ki v energetsko naprednih državah igra ključno vlogo pri pospeševanju in razvoju energetskega sektorja, v Sloveniji le pasivno spremlja, kaj se dogaja.

Z oddajo AN OVE Evropski komisiji, ki ga bo pregledala in podala nanj mnenje, smo zadostili pravnim normam. S tem smo storili komaj prvi korak. Z delom bi morali pričeti že zdavnaj, če bi želeli, da ob prvem poročilu ne bomo ponovno spraševali drug drugega, kdo je kaj napisal ali obljubil in kdo naj bi kaj naredil. 

Ekološki forum in
Odbor za okolje in prostor pri Strokovnem svetu SDS