Vlada, ki sama krši zakon, je povsem neverodostojna in ni vredna našega zaupanja

Ker se vlada ukvarja z vprašanjem, kaj bo čez 25 let, ne ve pa, kaj si lahko obetamo jutri, bomo na referendumih glasovali 3x PROTI. Na sklepni novinarski konferenci sta argumente proti zakonom, o katerih bomo glasovali na referendumih v nedeljo, 5. junija, predstavila predsednica Gospodarskega foruma SDS Zofija Mazej Kukovič in predsednik Odbora za kulturo v Strokovnem svetu SDS dr. Vasko Simoniti.»Pri vseh slabih zakonih, ki jih je pripravila vlada, se kot nekdanja ministrica za gospodarstvo in predsednica Gospodarskega foruma SDS, najprej vprašam, koliko novih podjetji, delovnih mest bi lahko nastalo, če bi vlada samo en mesec razpravljala o poslovnih priložnostih in poslovnih investicijah,« je dejala Zofija Mazej Kukovič in pojasnila: »Če bi se ukvarjali s temi vprašanji, potem sem prepričana, da bi danes imeli vsaj 100 novih perspektivnih podjetij.«Pravi, da si vlada danes postavlja vprašanje kaj bo čez 25 ali 50 let, »ne ve pa, kaj bo jutri, kaj potrebujemo jutri«. Meni, da pokojninski zakon ni prioriteta v tem trenutku, ko imamo največ brezposelnih, posebej mladih in izobraženih. Poudarja, da pokojninski zakon na zelo lahkoten način prinaša novo breme za ženske – breme delati do 65. leta in odvzeti tiste pravice, ki izhajajo iz naslova materinstva. »Ali smo res vse postorili za to enakost, da lahko naložimo breme na ramena žensk?« se sprašuje.

Predsednica Gospodarskega foruma SDS se sprašuje tudi o smiselnosti celotnega pokojninskega sistema in se dotakne problematike spodbujanja podjetniškega okolja: »Podjetniško okolja zahteva tudi sistem izobraževanja, ki bo primerno za to, kar podjetja potrebujejo.« Poudarja, da delovna zakonodaja ni usklajena s potrebami časa. Izpostavi tudi, da pokojninska reforma ohranja nepreglednost, saj nihče ne ve, koliko je vložil v ta sistem: »Predvsem to zanima mlade, kam in koliko vlagajo in koliko lahko pričakujejo. Seveda ob upoštevanju solidarnosti, ki je nujna in jo v SDS zagovarjamo.« Čudi jo tudi podpora nekaterih delodajalcev temu pokojninskemu zakonu. Nanje naslovi vprašanje, koliko ljudi, ki so stari več kot 50 let, so zaposlili v zadnjem obdobju.V nadaljevanju se dotakne zakona o preprečevanju medsosedske pomoči: »Zakon, ki govori o medsosedskih odnosih me najprej spomni na odnose v Vzhodni Nemčiji pred letom 1989, kjer je sistem ovaduhov pripeljal tako daleč, da si ljudje niso upali pogledati v oči, zato se je vsak držal zase. Imeti v Sloveniji danes tak sistem in preprečevati pomoč na podeželju, kjer je danes že tako premalo ljudi in rok, ki so pripravljeni poprijeti za delo, je zgrešeno. Takrat, ko imamo 120.000 brezposelnih, takrat ko mladi ne vidijo perspektive, takrat ni pravi čas, da prihaja vlada s takšnimi rešitvami, ki destimulirajo in vodijo ljudi v še večji brezup.«Zaključi z vprašanjem in pozivom: »Vprašanje za vlado je, kaj jutri? Kaj jutri delati v Sloveniji, da se bomo razvijali naprej? Ker tega odgovora ni v teh zakonih, zato glasujmo 3x PROTI.«Dr. Simoniti je spregovoril o zakonu, s katerim želi vlada omejiti dostop do arhivov nekdanje tajne politične policije. S tem želi po njegovem mnenju zatesniti prostor raziskovanja in zgodovinskega spomina. Poudaril je, da so arhivi že od leta 2006 odprti in v tem času ni bilo čutiti negativnih posledic. Takšno stanje je bilo vse dokler aktualna oblast ni ugotovila, da bi ji podatki v arhivskem gradivu lahko škodovali. »Ta poteza oblasti je povsem v neskladju s Praško izjavo o evropski vesti in komunizmu iz leta 2008, katere prvopodpisnik je bil Václav Havel, in je povsem v neskladju z Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmih iz leta 2009, za katero so glasovali tudi vsi slovenski evroposlanci«. Ta resolucija govori, da je potrebno zagotoviti dostop do informacij o obdobju pred letom 1990, še posebej do arhivov tajne politične policije. »Tako radi se sklicujemo na evropske direktive in zakone, pri resoluciji pa se delamo brezbrižne in nevedne, čeprav ima prav ta resolucija s svojim sporočilom izjemen pomen,« je bil kritičen dr. Simoniti.

Prepričan je, da je potrebno ohranjati zgodovinski spomin in omogočiti celostno in vsestransko raziskovanje zgodovine pred letom 1990. Kot je dejal, naše strinjanje s to resolucijo pomeni, da se strinjamo z evropskimi načeli spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode demokracije in pravne države. Prav z zakonom, o katerem govorimo, pa kršimo načelo pravne države, saj oblast že eno leto krši veljavni zakon iz leta 2006. »Če sama vlada krši zakon, pomeni, da je povsem neverodostojna in da ni vredna našega zaupanja,« je dejal.Dr. Simoniti meni, da »ne smemo pristati na to, da vlada in njeni uradniki kršijo zakone«. Po njegovem mnenju je povsem nesprejemljivo, da se kot argument za nezakonito zapiranje arhivov uporablja nacionalni interes in zaščita posameznika, saj tajna politična policija nikoli ni zagovarjala nacionalnega interesa, ampak je »branila zgolj politiko določene politične združbe na oblasti«, prav tako pa je v obstoječem zakonu povsem jasno določeno varovanje podatkov osebnega značaja in v ničemer ne ogroža nobenega posameznika. »Gre pa verjetno za to, da želijo s to novelo zaščititi predvsem nekatere posameznike, ki so v preteklem obdobju delovali neprimerno, če se milo izrazim, in so še danes v demokratičnem sistemu na položajih,« razmišlja dr. Simoniti.Če bi na referendumu to novelo zakona podprli, bi po njegovem mnenju »dovolili, da bi neka ozka skupina ljudi še naprej zlorabljala neke dokumente, kar pa se z ohranitvijo obstoječega zakona in odprtostjo arhivov preprečuje in nevtralizira možnost manipulacij« in dodaja: »Samo možnost svobodnega raziskovanja in odkrita javna beseda preprečuje zlorabo z zgodovino in zlorabo z našo sedanjostjo,« zato bo na referendumu glasoval PROTI.