Vlada gospodarstva ne spodbuja, ampak ga celo zavira

Slovenska podjetja izgubljajo na konkurečnosti, so visoko zadolžena, znižujejo se dobički, brezposelnost je presegla številko 100.000… Gospodarske razmere v Sloveniji so še vedno izjemno resne. Ključne težave, s katerimi se gospodarstvo sooča, so vprašanje rastoče nelikvidnosti, pomanjkanja naročil in investicij, nedostopnosti kreditov, administrativnih ovir in zapletenih pogojev poslovanja; še vedno predolgi, preveč zbirokratizirani postopki pridobivanja nepovratnih sredstev, premajhne institucionalne spodbude za krepitev aktivnosti, povezanih z internacionalizacijo.Na domačem trgu, ki pomeni 70 odstotkov vseh prihodkov gospodarstva, primanjkuje naročil, saj so se naložbe tako rekoč zmanjšale za polovico, javna naročila pa zdesetkala. Razen tega je večji del gospodarstva prezadolžen in nelikviden, visok je predvsem delež kratkoročnih virov financiranja, ki bistveno poslabšuje likvidnost. Poslabšali pa so se tudi izidi bank, zato so posojila dražja in jih mnoga podjetja sploh ne morejo več dobiti. Vsi ti podatki kažejo, da se je zmanjšala konkurenčnost gospodarstva.Obseg gospodarske aktivnosti je glede na lansko leto nižji za četrtino, v številnih dejavnostih je upad še večji, obvladovanje stroškov v podjetjih je na maksimumu, novih naročil ni. Javna poraba se ne znižuje, bolj ko govorimo o razvojnem proračunu, manj ga vidimo, politika trga dela se ne spreminja, internacionalizacija gospodarstva niso le gospodarske delegacije, ki tega ali onega predsednika spremljajo ob njegovem obisku v tujini. Predvideno zmanjšanje zadolženosti v letih 2011 in 2012 lahko pade tudi na račun investicij. Čeprav so investicije v obsegu okrog milijarde evrov, je to bistveno manj, kot bi bilo potrebno. Struktura gospodarstva ostaja neugodna. Več kot 133.000 ljudi ali 26 odstotkov zaposlenih dela v podjetjih , katera dodana vrednost je nižja od 20.000 evrov, le 24 odstotkov zaposlenih oziroma nekaj več kot 120.000 ljudi ustvarja dodano vrednost nad 40.000 evri.Slovenija je v zadnjem obdobju izgubila predvsem stroškovno konkurenčnost, saj je rast stroškov dela prehitela rast produktivnosti za šest odstotkov.  Prihodki iz prodaje so padli za 14 odstotkov,k čemur so največ prispevale družbe v gradbeništvu, izvoz za 18 odstotkov, neto dobiček za 68 odstotkov, davki od dobička pravnih oseb za 24,6 odstotkov, dodana vrednost za 7,3 odstotka, produktivnost za 4,8 odstotka. Število brezposelnih je preseglo številki 100.000, 60.000 delovnih mest pa ohranjajo intervencijski ukrepi vlade, ki pa se iztekajo. Pričakujemo lahko tudi, da bodo v prihodnosti gospodarski prostor dodatno pretresli nekateri stečaji in prisilne poravnave.Vlada ne spodbuja gospodarstva, ampak ga celo zavira, saj je malo naredila za spodbujanje domače porabe, ampak sprejema ukrepe v nasprotni smeri kot sta dvig trošarin in krčenje naložb z rebalansom proračuna.  Proračun je še vedno naravnan izrazito socialno in bistveno manj v razvoj in konkurenčnost. Ukrepi, ki pa jih je vlada sprejela so  v glavnem neučinkoviti ali pa ne delujejo.