Vlada dvomi v lastne odločitve in prelaga odgovornost

Vlada je s tem, ko se je odločila arbitražni sporazum s Hrvaško poslati na Ustavno sodišče RS, dokazala, da si nad sporazumom umiva roke in odgovornost prelaga na ustavno sodišče. Zadeva je za vladno koalicijo več kot očitno zagatna, vlada pa sedaj tava in išče rešitve za olajšanje te politične situacije. Naj poudarimo, da ustavno sodišče ne bo presojalo o vsebini sporazuma, ampak o formalnostih, saj vlada v presojo pošilja le točko 3a. Presoja ustavnega sodišča bi bila smotrna, v kolikor bi ustavno sodišče odločalo o tem, s kakšno večino naj državni zbor arbitražni sporazum ratificira.

Kot je znano, se tudi v strokovni javnosti pojavljajo številne dileme okoli tega vprašanja. Velik del uglednih slovenskih ustavnih pravnikov (tudi nekdanji predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj je med njimi) je namreč mnenja, da, ker gre za odločanje o meji in s tem poseg v suverenost države, je za odločanje o tem potrebna 2/3 večina. Tega se vladna koalicija vztrajno otepa in skuša storiti vse, da bi opozicijo prikazala kot nedržavotvorno in odgovorno za naglo in nepremišljeno odločitev koalicije.

Pri arbitražnem sporazumu gre očitno že v obdobju ratifikacije za »nesporazum«, saj je obremenjen tako s hrvaško, kot tudi z danes sprejeto slovensko enostransko izjavo. To je znak, da podpisnici sporazum očitno različno tolmačita, kar nikakor ne pomeni poti k rešitvi, ampak dodatno zapletanje odprtih vprašanj. Glede na vse dileme, ki sporazum že v začetku spremljajo, obstaja velika bojazen, da vprašanje še nadaljnjih 18 let ne bo rešeno.

Če vlada smatra, da je arbitražni sporazum ugoden za Slovenijo, potem ni nobenega razloga, da se bo vprašanje meje na morju in kopnem rešilo šele po vstopu Hrvaške v EU.