Vlada dobro podkovana v retoriki, manj v zagovarjanju nacionalnih interesov (II)

Najbolj pogosta vprašanja in odgovori na temo Sporazuma o arbitraži. Odgovor na navedbe vlade. III. (Pogosta vprašanja in odgovori) Kdo bo v okviru arbitraže odločal o mejnem vprašanju? Odgovor koalicije: O mejnem vprašanju bo odločalo pet razsodnikov (arbitrov), ki bodo imenovani v skladu s postopkom, ki je določen v sporazumu. Po enega arbitra imenuje vsaka pogodbenica sama, tri pa določita z liste arbitrov, ki jo bosta pripravila predsednik Evropske komisije in evropski komisar, pristojen za širitev. Če se državi o teh treh članih do predvidenega roka ne dogovorita, predsednika in dva člana arbitražnega sodišča imenuje predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu.PRAVILEN ODGOVOR: AS določa naslednji način imenovanja članov (razsodnikov-arbitrov) arbitražnega sodišča: enega imenuje Slovenija, enega Hrvaška, predsednika in ostala dva člana pa s seznama, ki ga bo pripravila Evropska komisija, določita obe državi skupaj. Če o tem do predvidenega roka ne dosežeta soglasja, imenuje tako predsednika arbitražnega sodišča kot njegova ostala dva člana predsednik Mednarodnega sodišča v Haagu. Ta določba je predvsem voda na mlin Hrvaški. Ta si, odkar je izigrala že parafirani in tako od slovenske kot od hrvaške vlade potrjeni sporazum Drnovšek-Račan, na vse kriplje prizadeva, da mejni spor s Slovenijo spravi prav pred haaško sodišče. Seveda s pogojem, da bo to sodišče razsojalo po mednarodnem pravu, ne pa po načelu zunanje pravičnosti (ex aequo et bono). AS je Hrvaški utrl zelo preprosto pot do uresničitve tega načrta. Če Hrvaška dogovor o izboru treh arbitrov (med njimi tudi predsednika arbitražnega sodišča) prepreči – in to pravico ji daje tč. 1 2. člena AS – bo večino članov arbitražnega sodišča določilo Mednarodno sodišče v Haagu, s tem pa po mednarodnem pravu, kar prav tako določa AS, sicer posredno, vendar končno veljavno in brezprizivno rešilo ta spor. Odveč je sklepati, v čigavo korist. Po katerem pravu bo odločalo arbitražno sodišče?Odgovor koalicije: Arbitražno sodišče bo odločalo na podlagi načel in meril mednarodnega prava. Pri odločanju o stiku Slovenije z odprtim morjem in o režimu za uporabo ustreznih morskih območij pa bo upoštevalo tudi pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve, upoštevajoč vse relevantne okoliščine.PRAVILEN ODGOVOR: S tem ko bo arbitražno sodišče odločalo o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško tako na kopnem kot na morju po mednarodnem pravu, AS onemogoča teritorialni dostop slovenskega morja do mednarodnih voda. Ta dostop je Slovenija imela vse od l. 1945, odkar obstaja, Slovenci pa so ga tudi že prej imeli tako v okviru Avstro-Ogrske kot tudi Italije. Določbe AS onemogočajo, da bi arbitri določili mejo med teritorialnim morjem RS in mednarodnimi vodami. »Pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov«, ki ju omenja 4. čl. AS v tč. 2, pa je seveda zgolj retorična floskula, ki nima ničesar skupnega s pravnim načelom ex aequo et bono. Uporaba tega načela nalaga arbitrom, da upoštevajo v enaki meri (ex aequo) interese in da razsodijo v korist (et bono) vseh strank. Uporabo tega načela je Hrvaška ves čas vztrajno zavračala. Dejstvo, da je Slovenija dopustila, da se je namesto tega pravnega načela znašla v AS zgolj retorična floskula, pomeni, da je kapitulirala pred hrvaškimi zahtevami. Kakšno je bilo stanje na dan osamosvojitve Slovenije 25. 6. 1991?Odgovor koalicije: Stanje na dan osamosvojitve Slovenije je opredeljeno tako s katastrskimi mejami občin, kot z dejanskim izvajanjem oblasti slovenskih organov. Ker se konkretno razumevanje stanja na terenu na dan 25.6.1991 s strani Slovenije in Hrvaške razlikuje, bo skladno z določbami Arbitražnega sporazuma prav Arbitražno sodišče ugotovilo stanje na ta dan. Državni zbor je februarja 2009 sprejel sklep, ki opredeljuje mnenje Državnega zbora v zvezi s tem.PRAVILEN ODGOVOR: Na dan slovenske in hrvaške osamosvojitve je med Slovenijo in Hrvaško na kopnem potekala administrativna republiška meja na osnovi katastrskih meja obmejnih občin obeh nekdanjih jugoslovanskih republik in na načelu »kot poseduješ po pravu« (uti possidetis iuris). Vendar ta meja ni bila nikdar dokončno formalizirana, zato je navsezadnje tudi predmet pogajanj vse od l. 1991 naprej. Dokumenti o poteku te meje so javno objavljeni v Beli knjigi MZZ RS. Državna meja med dvema nanovo nastalima državama pa je ta meja postala šele januarja 1992 z znanim sklepom Badinterove komisije. Hrvaška se je očitno še pred osamosvojitvijo vsestransko pripravljala na reševanje mejnega vprašanja in si je že takrat pridobila vse potrebne podatke za to, s tem ko je prekopirala kataster piranske občine, po osamosvojitvi pa je v Bujah preprosto odprla nov kataster, zato da je svoje cilje uresničila. Zato je trditev, da bo »skladno z določbami AS prav Arbitražno sodišče ugotovilo stanje na ta dan«, neresnična in zavajajoča. O tem ne govori prav nobena določba AS. 5. čl. AS določa samo, da «noben enostranski dokument ali dejanje katerekoli strani po 25. juniju 1991 za naloge arbitražnega sodišča nima pravnega pomena«.V še večji meri velja to za morske meje Republike Slovenije. Na morju med obema nekdanjima jugoslovanskima republikama meje sploh nikoli ni bilo, tudi 25. junija 1991 ne. Celotno teritorialno morje nekdanje Jugoslavije je pripadalo zvezni državi in med posamezne republike ni bilo razdeljeno. Pač pa so ves čas, in tako tudi 25. junija 1991, slovenski organi izvajali jurisdikcijo nad celotnim Piranskim zalivom in Slovenija je imela tudi svoj  teritorialen izhod na odprto morje. Na osnovi načela kot poseduješ de facto« (uti possidetis de facto) je bila taka morska meja Slovenije natančno določena tudi v Temeljni ustavni listini, pravni osnovi neodvisne Republike Slovenije, kar je še posebej poudarilo Ustavno sodišče RS v svoji nedavni odločbi o presoji ustavnosti AS, o čemer je presodilo na zahtevo vlade RS.Kaj pomeni uveljavitev Arbitražnega sporazuma za sodelovanje med državama in državljani?Odgovor koalicije: Sporazum predstavlja razumno rešitev 19 let trajajočega spora med državama. Ustvarja pozitivno atmosfero med državama, ki omogoča reševanje tudi drugih odprtih vprašanj ter večje družbeno in gospodarsko sodelovanje. Odpravlja tudi razloge, zaradi katerih je prihajalo do številnih zapletov, ki so imeli negativne posledice za državljane in podjetja obeh držav (incidenti, napetosti med državama, negativen odnos med državljani itd.). Po vrhu vsega pa je Arbitražni sporazum utrdil mednarodno pozicijo Slovenije in nam zvišal kredibilnost v Evropski uniji, regiji Zahodnega Balkana in širše. Zavrnitev Arbitražnega sporazuma na referendumu bi to mednarodno kredibilnost grobo načela.PRAVILEN ODGOVOR: Odgovor koalicije na vprašanje »Kaj pomeni uveljavitev AS za sodelovanje med državama in državljani?« je sprenevedav in zavajajoč, saj skuša v nasprotju z dejanskim stanjem in resnico sugerirati, ko da med Slovenijo in Hrvaško traja že devetnajst let spor. Nerešeno mejno vprašanje je zgolj ena od komponent v celovitosti slovensko-hrvaških odnosov, ki pa na njihovo kvaliteto nima usodnega vpliva. Hrvaška je ena najpomembnejših slovenskih gospodarskih partnerk, pretok ljudi iz obeh držav je izredno velik, saj sodijo Slovenci npr. med najpogostejše obiskovalce hrvaškega morja. Tudi na vseh drugih področjih so stiki in povezave zelo intenzivni. Nerešena vprašanja vsa po vrsti izvirajo iz naše skupne preteklosti v nekdanji skupni državi in so neposredno povezana z nasledstvom po njej. To najbolj nazorno dokazujejo tri osrednja odprta vprašanja med državama: določitev meje, neizplačane hranilne vloge hrvaških varčevalcev v Ljubljanski banki, povezane z nevračanjem kreditov, ki jih je zagrebška podružnica te banke dajala hrvaškim gospodarskih subjektom, in vprašanje Jedrske elektrarne Krško. O vseh treh potekajo pogovori med državama že vrsto let, enkrat bolj, enkrat manj uspešno, kot kaže to npr. sklenitev sporazuma Drnovšek-Račan, kjer je hrvaška stran po že parafiranem in potrjenem dokumentu Slovenijo izigrala.Še posebej absurdna je trditev, češ da AS »odpravlja tudi razloge, zaradi katerih je prihajalo do številnih zapletov… (incidenti, napetosti med državama, negativen odnos med državljani itd).« Predvsem zato, ker se v nji nenazadnje skriva celo kanec resnice: AS ponuja vse instrumente, s katerimi bo Hrvaška lahko uresničila svoj osnovni namen – onemogočiti Sloveniji neposreden teritorialni dostop do mednarodnih voda. Jasno, da po tem, ko bo ta njen namen dosežen, ne bodo potrebni več ne »incidenti« ne »napetosti med državama, negativen odnos med državljani itd.« Ampak kaj nam je potem treba AS, arbitražnega sodišča, arbitražnega postopka? To bi se že zdavnaj dalo doseči brez tega. In brez denarjev, ki smo jih potrošili zato, da bomo Hrvatom dopustili uresničenje njihovih načrtov.Skorajda že v območje znanstvene fantastike pa sodi prepričanost, češ da bi »AS utrdil mednarodno pozicijo Slovenije in nam zvišal kredibilnost v Evropski uniji, regiji Zahodnega Balkana in širše… zavrnitev AS na referendumu (pa) bi to mednarodno kredibilnost močno načela«. Načela bo kvečjemu kredibilnost tiste politične garniture, ki je na vrat na nos podpisala nekaj, za kar se ji ni zdelo vredno poiskati nacionalnega soglasja pri odločanju o tistem, kar zadeva temelje naše mlade države in prihodnji obstoj njenih državljanov, njene nacije. In prav tako bi le težko rekli, da naj bi bila s podpisom AS naša trenutna »mednarodna pozicija« kaj posebej »utrjena«, naša »kredibilnost« pa »zvišana«. Je dolgoletno ustavljanje Makedonije na poti v EU in NATO zaradi zelo banalne kaprice o imenu države načelo npr. grško »mednarodno pozicijo« in »kredibilnost«? Če pomislimo le na velikanske denarje, ki jih bo deležna zaradi prav tako dolgoletnega prikrivanja resnice o sebi, bi lahko kvečjemu rekli, da je to ustavljanje njeno »mednarodno pozicijo« utrdilo, zanj je bila celo nagrajena. S tem da bo AS zavrnila na referendumu, bo Slovenija Evropi zgolj pokazala, da s skrbjo za svoje nacionalne interese izpričuje svoje evropejstvo, saj je ta skrb zagotovo ena temeljnih značilnosti vseh članic EU. V čem se Arbitražni sporazum razlikuje od temeljnih izhodišč, ki so bila sprejeta že aprila 2008 pod Janševo vlado?Odgovor koalicije: Arbitražni sporazum popolnoma v ničemer ne odstopa od temeljnih izhodišč. Slovenija je vseskozi izhajala iz treh temeljnih izhodišč in sicer, da se pri odločanju upošteva pravičnost, da je izhodišče stanje na dan 25.6.1991 in da je predmet spora tako meja na morju kot na kopnem. Vse to vsebuje tudi Arbitražni sporazum. Dejansko pa smo z Arbitražnim sporazumom dosegli več kot so vsebovala temeljna izhodišča Slovenije iz aprila 2008.PRAVILEN ODGOVOR: S »temeljnimi izhodišči« iz aprila 2008 Pahorjeva vlada/koalicija misli na osnutek Posebnega sporazuma. V nasprotju s trditvami Pahorjeve vlade je v AS je cela vrsta negativnih odstopanj od temeljnih izhodišč v osnutku Posebnega sporazuma o reševanju odprtega mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, ki ga je prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše potrdila aprila 2008 in ga je potem začela usklajevati mešana slovensko-hrvaška komisija pravnih strokovnjakov pod sopredsedovanjem dr. Mihe Pogačnika in dr. Davorina Rudolfa. Osnutek iz l. 2008 se pozitivno razlikuje od AS v več točkah, kajti
1. vprašanje ustanove razsojanja in njene sestave pušča odprto,
2. razsodnikom naroča, naj določi bočno mejo teritorialnih morij, epikontinentalnih pasov in pasov izvajanja suverenih pravic pogodbenic,
3. predpostavlja neposreden teritorialni izhod iz slovenskega v odprto morje,
4. razsodnike pooblašča, da o sporu razsodijo po načelu zunanje pravičnosti (ex aequo et bono);
5. vsebuje časovno določen načrt postopkov, kar pomeni, da bi razsodniki vprašanje meje rešili pred vstopom Hrvaške v EU. Sicer pa bi bilo najlažje vsa odstopanja dokazati s primerjavo obeh besedil, a kaj ko nosi osnutek iz l. 2008 še zmerom oznako »ZAUPNO«. Zato je povsem upravičena in do slovenske javnosti edino korektna zahteva nasprotnikov AS, da vlada RS z osnutka sporazuma iz l. 2008 umakne oznako »ZAUPNO« in prepusti sodbo vsem zainteresiranim državljanom. Ali Arbitražni sporazum zagotavlja, da bo Slovenija imela stik z odprtim morjem?Odgovor koalicije: V mednarodnem pravu termin/pojem teritorialni dostop do odprtega morja ne obstaja. V mednarodnem pravu namreč ni izrecno zapisane pravice do teritorialnega stika ali teritorialnega dostopa teritorialnega morja obalne države do odprtega morja. Zato je slovenska stran vztrajala pri izrecni navedbi, da sodišče določi stik Slovenije z odprtim morjem. Ker ozemlje Slovenije pomeni kopno, teritorialno morje, podzemlje in zračni prostor nad ozemljem, ni pomembno, ali je zapisano le stik Slovenije ali pa teritorialni stik Slovenije, saj se razume, da gre za stik teritorialnega morja Slovenije z odprtim morjem. Stik torej ne pomeni zgolj pravice do neškodljivega prehoda in nemotenega dostopa do odprtega morja, naloga arbitraže je jasna – določiti stik (ozemlja) Slovenije z odprtim morjem. To izhaja iz določbe o tem, da Arbitražno sodišče določi stik oziroma v angleščini »junction« Slovenije z odprtim morjem.PRAVILEN ODGOVOR: Za Pahorjevo koalicijo je značilno, da je odlično podkovana v retoriki. Seveda bi si želeli, da bi bila enako sposobna tudi pri mednarodnem pravu in v diplomaciji. Koalicija se v DZS igra s pojmom »teritorialni dostop do odprtega morja«. DZS postavlja trditve, ki naj bi bile samoumevne; »stik« naj bi bil »teritorialni stik«, ta pa naj bi seveda pomenil »stik teritorialnega morja Slovenije z odprtim morjem« (formulacija iz Sporazuma Drnovšek-Račan). Zakaj niso v AS – da ne bi prišlo do nesporazuma – navedli te zadnje formulacije namesto prve? Odgovor DZS ni odgovor, ampak zelo zanimivo vprašanje, na katero je mogoče odgovoriti: ker Hrvaška takšne formulacije ne bi sprejela! Potemtakem ne gre za teritorialni stik dveh morij, ampak za nekakšno virtualno ali retorično rešitev, za katero so v Pahorjevi vladi strokovnjaki.   Ali je imel dogovor z Bleda podporo takratne koalicije in ali je bil postopek korektno izpeljan?Odgovor koalicije: Ne, dogovor med Janšo in Sanaderjem na Bledu ni imel splošne podpore. Predsednik vlade Janaša je Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora o svoji odločitvi, da se spor reši pred Meddržavnim sodiščem v Haagu obvestil šele na seji 27. avgusta 2007, torej dan po tem, ko je že dosegel načelni dogovor s hrvaškim predsednikom vlade Sanaderjem na Bledu. ?Predsednik vlade Janša tudi takrat ni dobil podpore svojega koalicijskega partnerja SLS, niti SNS. ?Pred tem je sicer veljalo potrjeno stališče in predlog slovenske strani, da se spor reši pred Sodiščem OVSE za spravo in arbitražo, kar je potrdil Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora julija 2007, a je ta slovenski predlog Hrvaška v začetku avgusta istega leta zavrnila. ??PRAVILEN ODGOVOR: Koalicija je tu izrekla debelo laž. Med omenjenima sestankoma OZP julija 2007 in 27. avgusta 2007 so potekala strokovna in politična posvetovanja, v katerih je bila udeležena tedanja opozicija, posebno ekspertizo pa je 8. avgusta poleg drugih prispeval tudi Patrik Vlačič, ki je po hrvaški zavrnitvi arbitražnega foruma OVSE predlagal, da se Slovenija odloči za Haaško sodišče in za načelo ex aequo et bono. PV Janša je odšel na Bled tudi z mandatom opozicije, edino SNS je imela drugačno, bolj radikalno stališče od drugih. Na Bledu med predsednikoma Sanaderjem in Janšo ni prišlo do obvezujočega sporazuma, ker Sanader ni pristal na slovenske pogoje. Dogovorila sta se edino glede možnosti posredovanja »Tretjega« in glede oblikovanja komisij za pripravo predlogov. Ali je lahko razsodba arbitražnega sodišča neustavna?Odgovor koalicije: Menimo, da glede na to, da sam Arbitražni sporazum ni v nasprotju z ustavo, tudi odločitev arbitražnega sodišča ne more biti v neskladju z ustavo, če se bo arbitraža držala svojega mandata. Nimamo razloga, da bi menili, da temu ne bo tako.Tako stališče je odlično pojasnjeno tudi v pritrdilnem ločenjem mnenju sodnika Jana Zobca, ki se mu je pridružila sodnica mag. Marija Krisper Kramberger.Odločitev arbitražnega sodišča bi bila lahko protiustavna le v namišljenem primeru, da bi sodišče odločalo v nasprotju s svojo nalogo, v naprej določenim uporabnim pravom in presečnim datumom. Naloga sodišča je, da določi stik Slovenije z odprtim morjem – če tega arbitražno sodišče ne bi določilo, bi ravnalo neodgovorno in nestrokovno, taka razsodba pa Slovenije ne bi zavezovala k njeni uresničitvi.PRAVILEN ODGOVOR: Med zahtevo AS v točki »3b« (stik) in stališčem Ustavnega sodišča, da Slovenija dejansko ima izhod na odprto morje, je velika razlika. Ustavno sodišče je v svojem mnenju povedalo, da bi odločitev Arbitražnega sodišča lahko bila protiustavna, zato je tudi predlagalo, da bi se pripravili na to možnost z vnaprejšnjo spremembo Ustave.