Vlada bo priskrbela nujna intervencijska sredstva za sanacijo vodotokov, državnih in občinskih cest
torek, 20. 11. 2012Poslanke in poslanci so na 8. redni seji Državnega zbora RS ministrom in ministrici zastavljali poslanska vprašanja. Poslanka SDS Alenka Koren Gomboc je ministru za infrastrukturo in prostor Zvonetu Černaču postavila vprašanje glede nadaljnjih ukrepov za sanacijo škode, ki je nastala v novembrskih poplavah ter kakšne bodo prioritete pri popravilu poškodovane prometne infrastrukture.
V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!
ALENKA KOREN GOMBOC: Gospa podpredsednica, hvala lepa za besedo. ?Spoštovani minister za infrastrukturo in prostor gospod Zvone Černač! Zadnje poplave, ki so prizadele Slovenijo, so povzročile ogromno škodo in prizadele ogromno število ljudi. Sama sem mnenja, da so tokrat največjo škodo utrpeli Podravje, Zgornje Savinska in Koroška regija, zaradi česar bo potrebno čim prej izvesti več potrebnih ukrepov za sanacijo razmer na posameznih delih glavnih in regionalnih cest. Prizadetim v poplavah je po podatkih uprave za zaščito in reševanje pomagalo več tisoč ljudi, gasilci, policisti, civilna zaščita, vojaki. Trudili so se pri reševanju ljudi, imetja in za dostop do vseh lokacij in prevoznosti cest ter pri zavarovanju grozečih plazov. Tudi Vlada Republike Slovenije se je po oceni mnogih odzvala hitro in učinkovito, saj je prvo finančno pomoč, ki jo je med obiskom prizadetim obljubila, kljub težkim finančnim razmeram v državi, že pričela izplačevati in tako ponovno dokazala, da imajo ljudje prednost pred vsem. Za najnujnejše, najbolj interventne ukrepe je namenila 10 milijonov evrov. Na državni cestni infrastrukturi je po podatkih pristojnih na državni direkciji za ceste povzročene veliko škode. O številkah za zdaj, ko vsa škoda še ni dokončno popisana in jo na terenu še ocenjujejo, ni mogoče govoriti. Vemo, da manjši del sanacije državne infrastrukture že poteka, predvsem gre za reševanje manjših poškodb in odstranjevanje naplavin. ?Spoštovani minister:?Kdaj in kako učinkovito pa se lahko pričakuje nadaljnje ukrepe pri sanaciji nastale škode ter kakšne bodo prioritete pri sanaciji poškodovane prometne infrastrukture? ?Hvala za odgovor.ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa tudi za to vprašanje in lep pozdrav vsem prisotnim! ?No, tudi predsednik vlade sam in kolegi ministri smo si v tistem tednu ogledali posledice, ki so bile res velike. Groba ocena je, da bo celotna sanacija zahtevala preko 200 oziroma 210 milijonov evrov in da bo trajala nekaj časa. Skoraj 3000 stanovanjskih objektov je bilo prizadetih v teh poplavah, več tisoč gospodarskih objektov. Zaradi tega je tudi vlada v tem istem tednu, torej na seji 8. novembra sprejela nekatere odločitve tiste, ki gredo v smeri odprave najnujnejših posledic teh poplav. Vlada je na tej seji ugotovila, da je bilo aktiviranje poklicnih, pa tudi prostovoljnih gasilcev, predvsem prostovoljnih gasilcev, civilne zaščite, drugih prostovoljnih in poklicnih reševalnih služb Slovenske vojske, policije, javnih gospodarskih družb ter drugih služb in organov, še posebej tistih, ki opravljajo z različno infrastrukturo na vseh ravneh opravljanja, ob naraščanju vodotokov, reševanja in odpravi posledic poplav pravočasno. Njihovo delovanje je organizirano, prizadevno in učinkovito. Pri izvajanju zaščite reševanja in pomoči za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje na prizadetih območjih je Vlada Republike Slovenije vsem, zlasti pa občanom in prostovoljnim gasilcem, ki so takrat hitro in nesebično pomagali, izrekla posebno priznanje. ?V okviru sklepov Vlade je bilo Ministrstvo za finance zadolženo, da pripravi predlog sklepa o povračilu nujnih intervencijskih stroškov, ko bodo le-ti dokončni in ocenjeno je bilo, da je potrebno za najnujnejše interventne ukrepe na področju vodotokov, državnih in občinskih cest ter na področju druge infrastrukture že v letošnjem letu zagotoviti okvirno 10 milijonov evrov sredstev. Kot prva dva najnujnejša ukrepa pa je bila sprejeta odločitev na seji Vlade 8. novembra, ta ki ste jo že omenila, prvi je ta, da se nameni prva interventna sredstva obema humanitarnima organizacijama, Karitasu in Rdečemu križu, vsakemu po 750 tisoč evrov, tako da se prizadeto prebivalstvo nemudoma oskrbi s tistim, kar najbolj potrebuje in da razdelitev potrebnih, materialnih pa tudi finančnih sredstev poteka v sodelovanju z občinami in za zagotovitev najnujnejših posegov na področju prizadetih gospodarskih družb, so bila namenjena prva sredstva v višini 4 milijone 400 tisoč evrov. Vlada je tudi ugotovila, da veljavna davčna zakonodaja omogoča, da se davčnim zavezancem, ki so zaradi posledic naravnih nesreč v izrednih težavah, plačilo davčnih obveznosti odpiše ali preloži, kar vse bo potekalo v skladu z navodili oziroma predpisom Ministrstva za finance. Vlada je tudi ugotovila, da je projekt izgradnje nasipov na reki Dravi na območju občine Duplek uvrščen v nabor projektov, ki se bodo financirali iz kohezijskega slada v letu 2013, naložila resornemu Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, da ta projekt oziroma njegovo realizacijo pospeši. Seveda je Vlada na tej seji tudi sprejela odločitev, da na podlagi popisov škod, ki jih izvršijo pristojna ministrstva in seveda vse občine, dobimo končno oceno sredstev, ki bodo potrebna za odpravo posledic teh poplav in na tej osnovi sprejmemo operativni program, tako za letošnje kot za naslednje leto.No, v glavnem bo šlo za program za naslednje leto, glede na to, da se, kot ste že sama omenila, ta najbolj nujna intervencijska dela, tako pri sanaciji prizadetih gospodarskih objektov, kot stanovanjskih objektov, kot seveda tudi državne in lokalne cestne infrastrukture, že dogajajo. Normalno je, da so prioritete te, da se najprej počisti vse tisto, kar je mogoče z nekimi manjšimi sredstvi očistiti, druga prioriteta je, da se zagotovi prevoznost vseh komunikacij, ki so nujno potrebne in tretja, da se na tistih komunikacijah, ki so bile močneje prizadete, zagotovi njihova sanacija in dolgoročna prevoznost, ostala dela pa je potrebno izvajati na podlagi sprejetega programa v okviru sredstev, ki bodo za to zagotovljena v naslednjem letu.Na cestni državni infrastrukturi je ocenjena škoda v višini 25 milijonov evrov približno, na železniški okoli 700 tisoč evrov, pri čemer bodo ta sredstva v večini zagotovljena iz zavarovalnine, ker je to omrežje bilo proti tej nevarnosti zavarovano. V primeru državne cestne infrastrukture pa en del iz intervencijskih sredstev, en del pa z ustreznimi prerazporeditvami v okviru obstoječih programov in nekaj podobnega bo tudi na področju lokalnega cestnega omrežja, kjer je pa ta škoda verjetno še veliko višja. ?
V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!
ALENKA KOREN GOMBOC: Gospa podpredsednica, hvala lepa za besedo. ?Spoštovani minister za infrastrukturo in prostor gospod Zvone Černač! Zadnje poplave, ki so prizadele Slovenijo, so povzročile ogromno škodo in prizadele ogromno število ljudi. Sama sem mnenja, da so tokrat največjo škodo utrpeli Podravje, Zgornje Savinska in Koroška regija, zaradi česar bo potrebno čim prej izvesti več potrebnih ukrepov za sanacijo razmer na posameznih delih glavnih in regionalnih cest. Prizadetim v poplavah je po podatkih uprave za zaščito in reševanje pomagalo več tisoč ljudi, gasilci, policisti, civilna zaščita, vojaki. Trudili so se pri reševanju ljudi, imetja in za dostop do vseh lokacij in prevoznosti cest ter pri zavarovanju grozečih plazov. Tudi Vlada Republike Slovenije se je po oceni mnogih odzvala hitro in učinkovito, saj je prvo finančno pomoč, ki jo je med obiskom prizadetim obljubila, kljub težkim finančnim razmeram v državi, že pričela izplačevati in tako ponovno dokazala, da imajo ljudje prednost pred vsem. Za najnujnejše, najbolj interventne ukrepe je namenila 10 milijonov evrov. Na državni cestni infrastrukturi je po podatkih pristojnih na državni direkciji za ceste povzročene veliko škode. O številkah za zdaj, ko vsa škoda še ni dokončno popisana in jo na terenu še ocenjujejo, ni mogoče govoriti. Vemo, da manjši del sanacije državne infrastrukture že poteka, predvsem gre za reševanje manjših poškodb in odstranjevanje naplavin. ?Spoštovani minister:?Kdaj in kako učinkovito pa se lahko pričakuje nadaljnje ukrepe pri sanaciji nastale škode ter kakšne bodo prioritete pri sanaciji poškodovane prometne infrastrukture? ?Hvala za odgovor.ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa tudi za to vprašanje in lep pozdrav vsem prisotnim! ?No, tudi predsednik vlade sam in kolegi ministri smo si v tistem tednu ogledali posledice, ki so bile res velike. Groba ocena je, da bo celotna sanacija zahtevala preko 200 oziroma 210 milijonov evrov in da bo trajala nekaj časa. Skoraj 3000 stanovanjskih objektov je bilo prizadetih v teh poplavah, več tisoč gospodarskih objektov. Zaradi tega je tudi vlada v tem istem tednu, torej na seji 8. novembra sprejela nekatere odločitve tiste, ki gredo v smeri odprave najnujnejših posledic teh poplav. Vlada je na tej seji ugotovila, da je bilo aktiviranje poklicnih, pa tudi prostovoljnih gasilcev, predvsem prostovoljnih gasilcev, civilne zaščite, drugih prostovoljnih in poklicnih reševalnih služb Slovenske vojske, policije, javnih gospodarskih družb ter drugih služb in organov, še posebej tistih, ki opravljajo z različno infrastrukturo na vseh ravneh opravljanja, ob naraščanju vodotokov, reševanja in odpravi posledic poplav pravočasno. Njihovo delovanje je organizirano, prizadevno in učinkovito. Pri izvajanju zaščite reševanja in pomoči za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje na prizadetih območjih je Vlada Republike Slovenije vsem, zlasti pa občanom in prostovoljnim gasilcem, ki so takrat hitro in nesebično pomagali, izrekla posebno priznanje. ?V okviru sklepov Vlade je bilo Ministrstvo za finance zadolženo, da pripravi predlog sklepa o povračilu nujnih intervencijskih stroškov, ko bodo le-ti dokončni in ocenjeno je bilo, da je potrebno za najnujnejše interventne ukrepe na področju vodotokov, državnih in občinskih cest ter na področju druge infrastrukture že v letošnjem letu zagotoviti okvirno 10 milijonov evrov sredstev. Kot prva dva najnujnejša ukrepa pa je bila sprejeta odločitev na seji Vlade 8. novembra, ta ki ste jo že omenila, prvi je ta, da se nameni prva interventna sredstva obema humanitarnima organizacijama, Karitasu in Rdečemu križu, vsakemu po 750 tisoč evrov, tako da se prizadeto prebivalstvo nemudoma oskrbi s tistim, kar najbolj potrebuje in da razdelitev potrebnih, materialnih pa tudi finančnih sredstev poteka v sodelovanju z občinami in za zagotovitev najnujnejših posegov na področju prizadetih gospodarskih družb, so bila namenjena prva sredstva v višini 4 milijone 400 tisoč evrov. Vlada je tudi ugotovila, da veljavna davčna zakonodaja omogoča, da se davčnim zavezancem, ki so zaradi posledic naravnih nesreč v izrednih težavah, plačilo davčnih obveznosti odpiše ali preloži, kar vse bo potekalo v skladu z navodili oziroma predpisom Ministrstva za finance. Vlada je tudi ugotovila, da je projekt izgradnje nasipov na reki Dravi na območju občine Duplek uvrščen v nabor projektov, ki se bodo financirali iz kohezijskega slada v letu 2013, naložila resornemu Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, da ta projekt oziroma njegovo realizacijo pospeši. Seveda je Vlada na tej seji tudi sprejela odločitev, da na podlagi popisov škod, ki jih izvršijo pristojna ministrstva in seveda vse občine, dobimo končno oceno sredstev, ki bodo potrebna za odpravo posledic teh poplav in na tej osnovi sprejmemo operativni program, tako za letošnje kot za naslednje leto.No, v glavnem bo šlo za program za naslednje leto, glede na to, da se, kot ste že sama omenila, ta najbolj nujna intervencijska dela, tako pri sanaciji prizadetih gospodarskih objektov, kot stanovanjskih objektov, kot seveda tudi državne in lokalne cestne infrastrukture, že dogajajo. Normalno je, da so prioritete te, da se najprej počisti vse tisto, kar je mogoče z nekimi manjšimi sredstvi očistiti, druga prioriteta je, da se zagotovi prevoznost vseh komunikacij, ki so nujno potrebne in tretja, da se na tistih komunikacijah, ki so bile močneje prizadete, zagotovi njihova sanacija in dolgoročna prevoznost, ostala dela pa je potrebno izvajati na podlagi sprejetega programa v okviru sredstev, ki bodo za to zagotovljena v naslednjem letu.Na cestni državni infrastrukturi je ocenjena škoda v višini 25 milijonov evrov približno, na železniški okoli 700 tisoč evrov, pri čemer bodo ta sredstva v večini zagotovljena iz zavarovalnine, ker je to omrežje bilo proti tej nevarnosti zavarovano. V primeru državne cestne infrastrukture pa en del iz intervencijskih sredstev, en del pa z ustreznimi prerazporeditvami v okviru obstoječih programov in nekaj podobnega bo tudi na področju lokalnega cestnega omrežja, kjer je pa ta škoda verjetno še veliko višja. ?