Vlada bi morala že včeraj sprejeti izziv, ki se mu reče reforma zdravstvenega sistema

Na današnjem nadaljevanju redne seje poslanci in poslanke razpravljajo o priporočilu v zvezi s predlogom Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je vložila poslanska skupina SDS. V imenu predlagatelja je stališče podala poslanka Jelka Godec.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

JELKA GODEC: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem, ekipi Ministrstva RS za zdravstvo, ki je tudi tokrat brez glavne predstavnice, to je ministrice za zdravstvo. Mislim, da vsi državljani pričakujemo oziroma pričakovanja državljanov so, da delujoč zdravstveni sistem sledi pacientu, sledi uporabniku. Zato imamo vedno večja pričakovanja, tako od samega zdravstvenega sistema kot tudi od Ministrstva RS za zdravje. Zato menimo, da bi slovenska vladna struktura morala že včeraj sprejeti izziv, ki se mu reče reforma zdravstvenega sistema. Želimo si celovite zdravstvene reforme, ki naj bi bila transparentna, preudarna in ne nenazadnje tudi vzdržna. Žal pa je ministrstvo nekako v krču. Do danes namreč s strani ministrice, pa tudi s strani največje koalicijske skupine oziroma stranke SMC v državnem zboru, ki je dostikrat njen predstavnik, nadomestni minister ali piar, nismo dobili odgovora, kdaj lahko pričakujemo zdravstveno reformo. Še več, govori se, da zdravstvene reforme v Sloveniji ne potrebujemo, da potrebujemo le več denarja. Včasih sicer pri kakšnem sprejemu pravilnika na ministrstvu pravijo, da gre za zdravstveno reformo. Ko pa gre za sprejem zakonov na področju zdravstva, pa ministrstvo govori, da gre le za manjše spremembe, ki odpravljajo določene anomalije v zdravstvu.

Da zdravstvene reforme ne bomo dočakali v tem mandatu oziroma vsaj v tem času, ko je na oblasti vlada Mira Cerarja, je jasno tudi po izjavah predsednika vlade Mira Cerarja in ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, ki sta ob predstavitvi mednarodne analize slovenskega zdravstvenega sistema dejala, da reforme na področju zdravstva ne potrebujemo. Ta mednarodna analiza slovenskega zdravstvenega sistema v uvodu navaja, da v Sloveniji poteka proces fiskalne konsolidacije, katere cilj je omejevanje in prestrukturiranje javne uporabe. V tem procesu so nujne strukturne reforme za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti porabe javnih sredstev. S tem se definitivno lahko strinjamo in v Sloveniji je potrebno temeljito pregledati in izboljšati učinkovitost porab javnih sredstev tudi v zdravstvu.

Koalicijske partnerice so v koalicijskem sporazumu optimistično zapisale, da je prioriteta na področju zdravstva predlog sprememb zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter da je tako potrebno zagotoviti finančno vzdržnost obveznega zdravstvenega zavarovanja, ukiniti prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga nadomestiti z dajatvijo, urediti pravice in obveznosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na ravni zakona. V teh predvidenih ukrepih bi sicer lahko debatirali ali so pravilno zastavljeni ali ne, jasno pa je, da od podpisa koalicijskega sporazuma septembra 2013 do danes ni bilo narejeno na tem področju popolnoma nič. Ministrstvo za zdravje ni izpolnilo niti zastavljenega cilja, in sicer določitev meril za sprejetjem mreže javne zdravstvene dejavnosti na primarni, sekundarni in terciarni ravni.

Se pa je ministrstvo lotilo problema javnih financ nekje drugje in sicer na področju koncesij. Medtem ko marsikdo in marsikje bogati na račun javnih sredstev, tudi na ministrstvu za zdravje, pa se ministrstvo samo spogleduje z idejo, da se omeji koncesionarska dejavnost v zdravstvu. Tako je ministrstvo za zdravje 29. septembra 2015 objavilo Predlog sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti. Enako kot pravilnik o nujni medicinski pomoči je tudi ta predlog naletel na oster odziv strokovne javnosti ravno iz razloga, da pri pripravi osnutka ni sodelovala širša strokovna javnost. Na to so opozarjali z različnimi dopisi na ministrstvu, vendar zaradi popolne ignorance ministrstva ni bilo možno sodelovati. Res je, da je pred nami le osnutek Zakona o zdravstveni dejavnosti, vendar se bojimo, da bo zadeva potekala enako kot je potekala pri pravilniku o nujni medicinski pomoči, to pomeni, da bo osnutek postal tudi končna verzija.

Ministrstvo s predlagano spremembo vrača slovensko zdravstvo na pot socialističnega sistema

Predlagatelji smo mnenja, da se s predlogom sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti ukinja vsakršna konkurenca med izvajalci zdravstvenih storitev, saj ministrstvo za zdravstvo s predlagano spremembo vrača slovensko zdravstvo na pot socialističnega sistema in postavlja ponovno temelje za plansko, s strani države povsem regulirano zdravstvo. Mnenja smo, da trenutni osnutek Zakona o zdravstveni dejavnosti vsekakor ni v javnem interesu, torej v interesu uporabnikov zdravstvenih storitev, državljanov, saj se bo ob morebitni uveljavitvi tega zakona zmanjšala dostopnost bolnikov do izbranega osebnega zdravnika.

Poročilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje poda informacijo, da je kar 25 odstotkov specialističnega ambulantnega dela izvedenega pri koncesionarjih. Če predlog, ki je pred nami, torej Zakon o zdravstveni dejavnosti, stopi v veljavo, se bodo dodatno podaljšale čakalne dobe na specialistične ambulantne pregledu. Bolniki, ki so sedaj opredeljeni za določenega zdravnika ali recimo zobozdravnika, bodo praktično čez noč ostali brez izbranega zdravnika. Pacienti bi si morali na novo iskati svojega osebnega zdravnika v javnem zavodu, če njihov izbrani trenutni koncesionarski zdravnik ne bi ponovno prejel koncesije oziroma dovoljenja. Torej, če bodo ostali brez opredeljenega osebnega zdravnika, oziroma če bodo ti zdravniki ostali brez koncesije, pa bodo, če bodo pacienti želeli ostati pri njemu, morali te usluge plačevati sami.

Na dan, 2. 11. 2015, je po podatkih registra zdravniške zbornice v Sloveniji tisoč 157 ustanov s koncesijo, ki opravljajo zdravniško dejavnost, v njih je zaposlenih tisoč 398 zdravnikov. Predlog spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti se tako dotika še, enkrat ponavljam, 1.398 zdravnikov koncesionarjev, od tega je to 333 družinskih na splošnih zdravnikov, 391 specialistov primarne in sekundarne ravni, 652 zobozdravnikov in specialistov zobozdravnikov in pa vseh teh bolnikov, ki so obravnavani pri teh zdravnikih.

Uredba Evropske unije opozarja na neenak položaj slovenskih zasebnikov

Pomembno je poudariti, so da zdravniki koncesionarji sami investirali v infrastrukturo za izvajanje dejavnosti. Torej so vlagali svoje premoženje. Oprema, kot veste, vsi pri nekaterih izvajalcih je zelo draga. Po oceni strokovnega združenja zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, ki imajo skoraj 1.000 članov, so koncesionarji pred pričetkom dela investirali približno 366 milijonov evrov v osnovna sredstva. Še enkrat poudarjam, investirali so iz lastnega premoženja, saj država ne vlaga v medicinsko opremo koncesionarjev, medtem ko v javne zavode vlaga lokalna skupnost in pa država, ker sta njena ustanovitelja. Opozarjamo tudi na to, da imajo nekateri koncesionarji koncesije za nedoločen čas in več letne veljavne pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje o izvajanju programa. Ob spremembi Zakona o zdravstveni dejavnosti se zato lahko pojavijo tudi tožbe proti državi teh koncesionarjev, ki imajo sedaj koncesije za nedoločen čas.

Po drugi strani pa tudi je potrebno opozoriti, da je veljavna uredba Evropske unije v prostem pretoku blagajn storitev postavila slovenske zasebnike v neenak položaj v primerjavi z zdravniki v tujini. Zaradi nedopustnih čakalnih dob v slovenski zavarovanci pacienti iščejo preglede in posege v drugih državah Evropske unije, nato pa jim Slovenija povrne celotni znesek. Tako sredstva ZZZS otekajo v tujino, medtem pa ista ZZZS stroškov pregleda pri slovenskih zasebnikih ne krije. Z ukinjenem koncesionarjev na sekundarnem nivoju pa bi po naši oceni iskalo zdravstvene usluge izven Slovenije še več bolnikov.

Zaradi vsega navedenega, zaradi mnenj koncesionarjev in strokovne javnosti smo v Slovenski demokratski stranki predlagali to obravnavo državnemu zboru in predlagali priporočila Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu RS za zdravje. Predlagali smo, da Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo RS za zdravje ponovno preučita vse pripombe, ki so bile dane v javni razpravi in pripombe Zdravniške zbornice Slovenije k novemu Zakonu o zdravstvenih dejavnosti ter jih vključita v zakon. Poleg tega predlagamo tudi, da v primeru, če pride do ugotovitev, da je predlog zakona v nasprotju z zakonodajo Evropske unije, Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravje predlog umakneta in pripravita nov zakon.

Kdo bo vlagal v svojo dejavnost brez možnosti podaljšanja koncesij?

Koalicija je že na odboru še enkrat več z argumentom odločila, da zaščiti ministrico in izglasovala, da priporočila niso primerna, oziroma da danes seveda ne bo prišlo do glasovanja. Slabe izkušnje že s pravilnikom o nujni medicinski pomoči kažejo na to, da ministrstvo trmasto vztraja pri osnutku, ki na koncu postane končna verzija, in ne upošteva predlogov strokovne javnosti, kljub temu da je bil pri pravilniku o nujni medicinski pomoči sklep državnega zbora, da je državni zbor o končni verziji seznanjen. Zato se sedaj enako bojimo, da se bo zgodilo s predlogom Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki v splošnem napoveduje to, da se bodo koncesije počasi ukinile, namreč predvideva se da se koncesije razpišejo le za dobo 15 let. Na odboru smo slišali, da je ta doba določena tudi za 10, 15 ali 20 let, odvisno od tega, kakšne bodo investicije v samo dejavnost. To pomeni, če posplošim, ko se bo oprema amortizirala, bomo pa koncesije zaprli.

Kdo od tistih, ki želijo imeti koncesijo, bo sploh še želel imeti tako dejavnost, če ve, da po 15 letih več ni možnosti, da se mu koncesija podaljša? Vlagati mora svoj denar v to, da odpre ambulanto oziroma strokovno prakso, potem je treba po določenih letih vlagati v opremo, ki se iztroši. Prav tako je treba vlagati v izobraževanje kadrov. Ne poznam človeka, ki bi s tako miselnostjo, da se po 15 letih zapre njegova praksa, vlagal v tako podjetje, ki po 15 letih lahko usahne. Tudi če zdravnik dela dobro, ni rečeno, da mu po 15 leti koncesija ostane in bo moral iti nazaj v javno zdravstvo.

Res je, da nekatera področja oziroma so določeni koncesionarji dobivali koncesije, kot pravi ministrica, na čuden način, vendar imamo zakone, ki bi lahko te nepravilnosti ugotovili, ki bi lahko to nepravilnosti tudi sanirali. Zakone, ki pa so neusklajeni, neuravnoteženi, da ne rečem neuravnovešeni, vsekakor moramo obravnavati že v samem osnutku. Zato smo v Slovenski demokratski stranki predlagali ta priporočila. Jaz upam, da kljub temu, da danes ni sklepov oziroma se o tem ne bo glasovalo, da bo v razpravi povedano, da naj ministrstvo pri pripravi takih upošteva strokovno javnost in da ne bo potrebno o takih zadevah razpravljati že v državnem zboru že v času osnutka.

Foto: arhiv Državnega zbora