Vizjak: V primeru Mure še ni vse prepozno
petek, 10. 7. 2009Po mnenju poslanca SDS mag. Andreja Vizjaka v primeru Mure, še ni vse prepozno za njeno rešitev, predlaga pa tudi dve poti reševanja problematike. “Vsi odgovorni naj se uskladijo o tem, kakšna bo Mura v prihodnje, vzporedno pa naj se prioritetno aktivirajo in pospešijo vsi razvojni projekti, ki lahko zagotovijo nova delovna mesta v tem delu Slovenije,” je na novinarski konferenci dejal mag. Vizjak.
Po njegovih besedah je Mura izjemno pomemben gospodarski subjekt, ne le, ker je največje tekstilno podjetje v Evropi, temveč tudi zato, ker se nahaja v socialno in razvojno občutljivem delu Slovenije, v Pomurju, kjer se že vrsto let oziroma desetletij ubadajo tako z razvojnimi kot tudi s socialnimi problemi. “Zato mora država imeti do teh podjetij, pa tudi do vseh okoliščin, povezanih z delovanjem takšnih podjetij, še kako občutljiv pristop in nenazadnje tudi preudarno aktivno vlogo,” je prepričan mag. Vizjak. Država je sicer posredni lastnik Mure, čeprav je bilo to lastništvo v preteklosti bolj ali manj pasivno. “NFD, kot prvi največji posamični lastnik, je obvladoval tako nadzorni svet kot posledično tudi imenovanje ključnih ljudi v imenovanju uprav in zato nosi precejšnjo odgovornost in je nenazadnje tudi poklican k aktivnemu pristopu, ” še meni mag. Vizjak.
Sicer je Mura že večkrat dobila državno pomoč za prestrukturiranje, leta 2004 pa ji je bila na podlagi sprejetega programa prestrukturiranja odobrena tudi visoka državna pomoč. Mura je v preteklih štirih letih udejanjala precej določb tega programa, še posebej kadrovski del, saj je drastično znižala število zaposlenih, bistveno premalo pa je, po mnenju mag. Vizjaka, naredila na področju razvoja lastnih blagovnih znamk oz. razvoja dejavnosti z večjo dodano vrednostjo. “V zadnjih letih je bil poslovni izid sicer negativen, vendar je bilo izgube iz leta v leto manj. Ob drastično spremenjenih kazalcih poslovanja v zadnjih šestih mesecih, pa bi morali lastniki, med njimi tudi država, nemudoma pristopiti k reševanju Murinih težav in preprečiti eskalacijo razmer,” je prepričan mag. Vizjak, ki je še dejal, da bi se država morala z Muro več ukvarjati ne le iz vidika razvojno-socialnega čuta do Pomurja, temveč tudi zato, ker Mura predstavlja pomemben gospodarski subjekt, ki državi nekaj daje. “Ti ljudje, ki sicer delajo za mizerne plače, vseeno plačujejo davke. Če bodo pristali na Zavodu za zaposlovanje, bo država morala plačevati tudi določen del izgube prihodkov. Govorimo o precejšnji denarni masi in državi bi moralo biti v interesu, da ohranja stabilen način Murinega poslovanja.”Po mnenju mag. Vizjaka so zaskrbljujoče tudi nedavne izjave odgovornih na SOD-u, kjer so dogajanje v Muri komentirali z besedami, da poslovni model ne ustreza pričakovanjem, nato pa so enostavno zavrnili pomoč.
V primeru Mure poslanec SDS mag. Andrej Vizjak ocenjuje, da še ni vse prepozno, zato predlaga dve poti reševanja problematike. Lastniki in upniki bi morali na predlog uprave uskladiti potreben poslovni model za prihodnje obdobje, na podlagi modela pa prilagoditi finančno in kadrovsko sanacijo, vzporedno pa aktivirati in pospešiti vse razvojne projekte, ki lahko zagotovijo nova delovna mesta.
“Ne gojim iluzij, da bo Mura lahko dolgoročno preživela s tako velikim številom zaposlenih,” je povedal mag. Vizjak in dodal, da bo gotovo na podlagi prestrukturiranja treba narediti tudi mehki kadrovski načrt sanacije, kako in kam z ljudmi, za katere se trajno ne da zagotoviti dela. “Za te pa Pomurje potrebuje jasne razvojne projekte, nekaj teh je v preteklosti že pripravila vlada, npr. gospodarsko logistični center Oko, v rebalansu proračuna pa je videti, da se na tem področju drastično zmanjšujejo sredstva. Torej namesto, da bi zagotavljali nove priložnosti tudi skozi projekte, ki so tako rekoč na mizi, se jih ne izvaja,” je opozoril mag. Vizjak.
Poslanca SDS tudi skrbi, da ne država, ne ostali lastniki ne vedo, kaj bo jutri z Muro. “Ne vedo, kaj je tisto zdravo jedro, v katero verjamejo, kaj so perspektivni programi, ki jih velja ohraniti, ne vedo pa tudi povedati, kaj točno bodo storili,” je povedal mag. Vizjak. Stečaj, ki se omenja v medijih, pa je po njegovem mnenju najslabši izhod, napovedi o kontroliranem stečaju pa so nelogične, saj iz vseh izjav odgovornih sploh ni znano, kakšna bo končna situacija in tako kontroliranega stečaja ne more biti.
Po njegovih besedah je Mura izjemno pomemben gospodarski subjekt, ne le, ker je največje tekstilno podjetje v Evropi, temveč tudi zato, ker se nahaja v socialno in razvojno občutljivem delu Slovenije, v Pomurju, kjer se že vrsto let oziroma desetletij ubadajo tako z razvojnimi kot tudi s socialnimi problemi. “Zato mora država imeti do teh podjetij, pa tudi do vseh okoliščin, povezanih z delovanjem takšnih podjetij, še kako občutljiv pristop in nenazadnje tudi preudarno aktivno vlogo,” je prepričan mag. Vizjak. Država je sicer posredni lastnik Mure, čeprav je bilo to lastništvo v preteklosti bolj ali manj pasivno. “NFD, kot prvi največji posamični lastnik, je obvladoval tako nadzorni svet kot posledično tudi imenovanje ključnih ljudi v imenovanju uprav in zato nosi precejšnjo odgovornost in je nenazadnje tudi poklican k aktivnemu pristopu, ” še meni mag. Vizjak.
Sicer je Mura že večkrat dobila državno pomoč za prestrukturiranje, leta 2004 pa ji je bila na podlagi sprejetega programa prestrukturiranja odobrena tudi visoka državna pomoč. Mura je v preteklih štirih letih udejanjala precej določb tega programa, še posebej kadrovski del, saj je drastično znižala število zaposlenih, bistveno premalo pa je, po mnenju mag. Vizjaka, naredila na področju razvoja lastnih blagovnih znamk oz. razvoja dejavnosti z večjo dodano vrednostjo. “V zadnjih letih je bil poslovni izid sicer negativen, vendar je bilo izgube iz leta v leto manj. Ob drastično spremenjenih kazalcih poslovanja v zadnjih šestih mesecih, pa bi morali lastniki, med njimi tudi država, nemudoma pristopiti k reševanju Murinih težav in preprečiti eskalacijo razmer,” je prepričan mag. Vizjak, ki je še dejal, da bi se država morala z Muro več ukvarjati ne le iz vidika razvojno-socialnega čuta do Pomurja, temveč tudi zato, ker Mura predstavlja pomemben gospodarski subjekt, ki državi nekaj daje. “Ti ljudje, ki sicer delajo za mizerne plače, vseeno plačujejo davke. Če bodo pristali na Zavodu za zaposlovanje, bo država morala plačevati tudi določen del izgube prihodkov. Govorimo o precejšnji denarni masi in državi bi moralo biti v interesu, da ohranja stabilen način Murinega poslovanja.”Po mnenju mag. Vizjaka so zaskrbljujoče tudi nedavne izjave odgovornih na SOD-u, kjer so dogajanje v Muri komentirali z besedami, da poslovni model ne ustreza pričakovanjem, nato pa so enostavno zavrnili pomoč.
V primeru Mure poslanec SDS mag. Andrej Vizjak ocenjuje, da še ni vse prepozno, zato predlaga dve poti reševanja problematike. Lastniki in upniki bi morali na predlog uprave uskladiti potreben poslovni model za prihodnje obdobje, na podlagi modela pa prilagoditi finančno in kadrovsko sanacijo, vzporedno pa aktivirati in pospešiti vse razvojne projekte, ki lahko zagotovijo nova delovna mesta.
“Ne gojim iluzij, da bo Mura lahko dolgoročno preživela s tako velikim številom zaposlenih,” je povedal mag. Vizjak in dodal, da bo gotovo na podlagi prestrukturiranja treba narediti tudi mehki kadrovski načrt sanacije, kako in kam z ljudmi, za katere se trajno ne da zagotoviti dela. “Za te pa Pomurje potrebuje jasne razvojne projekte, nekaj teh je v preteklosti že pripravila vlada, npr. gospodarsko logistični center Oko, v rebalansu proračuna pa je videti, da se na tem področju drastično zmanjšujejo sredstva. Torej namesto, da bi zagotavljali nove priložnosti tudi skozi projekte, ki so tako rekoč na mizi, se jih ne izvaja,” je opozoril mag. Vizjak.
Poslanca SDS tudi skrbi, da ne država, ne ostali lastniki ne vedo, kaj bo jutri z Muro. “Ne vedo, kaj je tisto zdravo jedro, v katero verjamejo, kaj so perspektivni programi, ki jih velja ohraniti, ne vedo pa tudi povedati, kaj točno bodo storili,” je povedal mag. Vizjak. Stečaj, ki se omenja v medijih, pa je po njegovem mnenju najslabši izhod, napovedi o kontroliranem stečaju pa so nelogične, saj iz vseh izjav odgovornih sploh ni znano, kakšna bo končna situacija in tako kontroliranega stečaja ne more biti.
Ob koncu je mag. Vizjak še pojasnil, kaj bi v primeru Mure naredila nekdanja vlada. “Mi bi nemudoma z upravo začeli usklajevati poslovni model,” je dejal. Dogovorili bi se, kaj bo jutri z Muro, kakšna bo nova Mura, koliko zaposlenih, katere programe in na kakšen način. Iz tega bi izpeljali, koliko denarja je za to potrebnega in s kakšnim številom zaposlenih se da to delati, je povedal.