Vizjak: »Ta rebalans je samo rebalans zatiskanja oči pred realnimi problemi«

Vlada deluje v smeri še nižje gospodarske aktivnosti Na izredni seji so poslanke in poslanci razpravljali o rebalansu proračuna za leto 2010. O rebalansu je razpravljal tudi poslanec SDS mag. Andrej Vizjak.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran.MAG. ANDREJ VIZJAK: »Spoštovani. Rebalans proračuna za leto 2010 je pravzaprav popravek sprejetega proračuna za leto 2010. Spomnil bi na eno obljubo oziroma na eno večkrat izgovorjeno, ob sprejemanju samega proračuna za leto 2010. Takrat se je govorilo, da je to k ciljem oziroma k rezultatom usmerjen proračun. Iz proračunskega memoranduma za leto 2010 in 2011 sledi, da je prvi cilj, prva prioriteta, ki ga sledi tudi proračun 2010 spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti. In poglejmo si kako je proračun za leto 2010 uresničil te cilje spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti. S ciljem podjetništva je bolj ali manj mišljen gospodarski razvoj, doseganje zadanih ciljev in tako naprej. In poglejte, proračun za leto 2010 je temeljil na predpostavki 0,9% gospodarske rasti. Zdaj se ve, da bo padec najmanj 0,6%, kar pomeni, da je ta cilj zgrešen oziroma nižje dosežen za 1,5%. Se pravi, na tem prvem cilju ste bolj ali manj pogrnili. Drugi cilj konkurenčnost, dvig konkurenčnosti. Ne bom prvič ponovil drastičnega padca konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v letu 2010, ko smo padli z 32. mesta na 52. mesto. Prej smo slišali ministra Gasparija, ki je polemiziral z verodostojnostjo tega izračuna oziroma te določitve padca, češ da bolj ali manj temelji na anketi, to je na nekem odzivu gospodarstva na stanje v Sloveniji, kot pa na nekih dejanskih številkah. Temu ni čisto tako, kajti del izračuna tega padca temelji povsem tudi na makroekonomskem okolju v katerem se država znajde, na primanjkljaju proračuna, na zadolževanju in na podobnem in te številke, to so številke, ki so neugodne, delno pa temelji tudi na ocenah gospodarstvenikov. In če minister Gaspari podcenjuje stališče gospodarstva v Sloveniji, potem nam pa res bog pomagaj. Samo on in vlada vedo kako je v gospodarstvu, gospodarstveniki pa so nekateri, ki očitno ne vedo oziroma slabše vidijo zadevo, kot bi jo rad videl minister Gaspari. Torej, če pogledamo kako je vlada s proračunom za leto 2010 izpolnjevala prvo prioriteto Spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti, vidimo, da je bolj ali manj pogrnila na celi črti.Rebalans je potreben, po moji oceni, je potreben zaradi napačnih ocen in tudi zaradi napačnih politik vlade v preteklosti in tudi v prvih pol leta tega leta. Katere ocene so bile napačne? Gotovo ocene gospodarske rasti in posledično davčnih prihodkov. Kar precej zmote je bilo pri tem, saj se je recimo pripravljavcem proračuna za leto 2010 zalomilo pri davku od dohodka pravnih oseb oziroma davku od dobička, kar za 280 milijonov. Zanimivo je tudi to, da ste predvidevali prihodek iz naslova drugih davkov, to se prvi predvsem CO2 takse v višini 120 milijonov evrov, ki ga sploh ni, in hvala bogu, da ga ni. Se pravi, napačna ocena pred nekaj več kot pol leta glede teh davkov. Torej, bolj skrbi to, da po moji oceni, napaka v oceni glede gospodarske rasti je bila podcenjevanje potrebe po učinkovitih ukrepih za spodbujanje gospodarske aktivnosti. Namreč, zelo redki, na prste ene roke bi lahko naštel tiste ukrepe, ki so prijeli in ki so v Sloveniji spodbujali gospodarsko aktivnost. In posledično, ker ni bilo gospodarske aktivnosti, tu ste padli za približno 1,5% bruto domačega proizvoda, torej napačne ocene, seveda tudi davčnih prihodkov ni. In ključen razlog, sinteza vseh teh razlogov je, da ste seveda morali pripraviti rebalans, zaradi nižjih prihodkov, kar je posledica nižje gospodarske aktivnosti in seveda logično bi bilo, da bi proračun in rebalans temeljil na ukrepih, kako ta problem odpraviti. To se pravi, kako odpraviti in spodbuditi k večji gospodarski aktivnosti. Vendar na veliko razočaranje se rebalans tega, odprave tega izvirnega vzroka, greha za nastanek te razlike med prihodki in odhodki ne loteva, vlada se tega ne loteva. Ne loteva se z rebalansom ukrepov za spodbujanje gospodarske aktivnosti in nasprotno. Vlada deluje v smeri še nižje gospodarske aktivnosti, še bolj pritiska z davčnimi obremenitvami na gospodarstvo in še manj je investicij, ki bi lahko poganjali gospodarstvo. Namreč, ne smemo spregledati, da je v tem paketu rebalansa tudi zakon o trošarinah, ki zelo zvišuje trošarine na električno energijo, kar bo čutilo gospodarstvo.Omenjen je bil že tukaj primer VIPAP-a, tovarne papirja, ki bo neposredno na svoji koži čutil to povečanje trošarine na elektriko za približno dva milijona evrov. Dva milijonov evrov enemu gospodarskemu subjektu, ki se ne nazadnje tudi ubada s težavami prodaje svojega artikla, torej papirja na evropskem trgu ni malo, to ogroža 450 delovnih mest in vprašanje je ali in v kolikšni meri se bo dalo ta dvig trošarin skompenzirati s seveda ostalimi možnostmi, ki jih eno takšno podjetja ima, bodisi dvig cen končnega produkta, bodisi še večje racionalizacija stroškov proizvodnje. To je eno izmed podjetij. Takih podjetij je še ničkoliko, ki jih bo dvig cene električne energije prizadel. Z dvigom cene električne energije, kot posledica tega drastičnega zvišanja trošarin, seveda ste prizadeli tudi nekatere druge investicije v elektro sektorju. Namreč, zaradi visoke cene električne energije verjetno bo pritisk na neoptimalno politiko omrežnin. Veste, da so elektro podjetja prezadolžena, da imajo ogromno nekih razvojnih potreb, morajo širiti omrežje, vzdrževati omrežje, da obstoječim omrežninam to ne pokriva v zadostni meri, zato je seveda pritisk na dvig omrežnin, ki se sestavljajo tudi ceno električne energije. Ker se je dvignila trošarina, se ne bo verjetno vlada odločila požegnati tudi dvig omrežnin. In posledica bo, da bo bilo zavrto stanje in kondicija slovenskega distribucijskega omrežja.Tudi sicer je spoštovani, napačna politika vlade pri dvigovanju trošarin, kajti to je zelo kratkoročna politika in jaz sem zelo zgrožen, ko opazujem že približno 10 let, odkar sem politik in v tem parlamentu to kratkovidno vseh dosedanjih finančnih oblasti v tej državi. Gleda se torej izključno na en kratkoročni enoletni fiskalni cilj, ki pa je premalo oziroma je škodljiv, ko govorimo o nekem srednjeročnem ali pa celo dolgoročnem učinku take uvedbe ali dvigovanja davkov. Tukaj se enostavno dviguje najprej trošarine na naftne derivate, tako da imamo zdaj že najdražje naftne derivate, razen se mi zdi, Italija je še tista, ki ima višje, drugače pa Avstrija, Hrvaška, Madžarska ima nižje cene. Sedaj cena električne energije in škarje za gospodarstvo in za gospodinjstvo se negativno zapirajo. Kaj se namreč dogaja? Dogaja se, da se življenjski stroški in stroški poslovanja, življenjski stroški gospodinjstev in stroški poslovanja gospodarskih družb povečujejo, zaradi dviga teh trošarin, na drugi strani pa se seveda gospodarska aktivnost niža, kar pomeni, da je tega prostora, od katerega se da živeti, čedalje manj. In kmalu bo počilo. V marsikaterem podjetju je že počilo, zato so stečaji, in v marsikaterem podjetju še bo počilo. In seveda posledično bo še manj prihodkov in še več transferjev iz državne blagajne. Kar pomeni, da bo cilj uravnoteženja javnih financ, ki ga sledi ta rebalans, daleč od tega, da bi ga dosegli.Pa še nekaj. Večkrat sem slišal od predlagateljev tega rebalansa, da je cilj stabilizacija javnih financ. Spoštovani, pa kdo še temu verjame, da je pri 5% primanjkljaju, ko govorimo o 5% bruto domačega proizvoda, to stabilizacija javnih financ. Torej, če porabimo 10 milijard, ustvarimo pa 8,4 milijarde, imamo 1,6 ali 1,7 milijarde primanjkljaja, in da je to stabilizacija javnih financ? Ja, za božjo voljo, jaz temu ne verjamem. To je praktično 22% primanjkljaj, če govorimo o deležu odhodkov glede na prihodke, in mi nekdo tule govori o stabilnosti in stabilizaciji javnih financ. Tudi pad stabilnosti in rasti predvideva največ 3% primanjkljaj glede bruto domačega proizvoda. Tu imamo sedaj 5 in govorimo take floskule, ki nam jih nihče ne verjame.Se pravi, kaj ključnega predvideva ta rebalans? Ključni elementi, na katerih gradi in znižuje primanjkljaj na 5%, ker bi bil sicer verjetno 7, so v tem, da se znižujejo v glavnem investicije, nekaj malega se znižujejo tudi tekoči odhodki, kar je pozitivno v tem predlogu; da se drastično zvišujejo trošarine in še ta nesrečna pomoč Grčiji je v okviru posojanja našega kreditnega potenciala. Napačno, spoštovani. S tem se ne rešuje in ne stabilizira javnih financ, kajti investicije, sami pravite, da jih samo prelagate, kar pomeni, da bodo imele nek finančni učinek samo v letu 2010, verjetno bodo podvojile problem v letu 2011. In je to pravzaprav samo prelaganje problema ali pa zatiskanje oči pred problemom. Po naši oceni bi bilo treba najbolj poseči pri tekočih odhodkih. Poglejte nekaj statistike.Prej sem poslušal zanimivo ministrico Irmo Pavlinič Krebs, ki je govorila o plačah in masi plač, da je to nekaj padlo. Poglejte številke realizacije 2008, ocenjene realizacije 2009, kar lahko razberemo iz proračunskih dokumentov za leto 2010 in 2011 ter iz rebalansa 2010. Poglejmo! Postavka 400, plače, realizacija leta 2008 980 milijonov, realizacija leta 2009 milijarda 25 milijonov in rebalans 2010 milijarda 49 milijonov. Ali je to padec? Zame ni, to je naraščanje. Enako, ko govorimo o prispevkih. 167 milijonov realizacija v 2008, realizacija v 2009 185 milijonov in rebalans 2010 187 milijonov. Podobno tudi izdatki za blago. Tekoči odhodki, torej, neka suma sumarum teh, bi rekel, mehkih oziroma teh fiksnih odhodkov proračuna: 2008 je realizacija 2 milijardi 434 milijonov, 2009 je realizacija 2 milijardi 423 milijonov in rebalans 2010 2 milijardi 600 milijonov. Kje so torej obvladovanja tekočih odhodkov in tista krivulja navzdol, ki jo je kazala ministrica prej? Jaz je ne vidim.Poglejmo tudi postavke, transferji podjetjem, posameznikom in gospodinjstvom. Transferji: s 4 milijarde 600 v letu 2008 na 5 milijard 500 milijonov v letu 2009 in rebalans 2010 5 milijard 600. To se pravi, vse to, kar bi se dejansko sedaj v protikriznem rebalansu moralo omejevati, narašča. Spoštovani, to seveda ni prava pot. To ni protikrizni rebalans. Ta rebalans je samo rebalans zatiskanja oči pred realnimi problemi. In dosti imam, spoštovani, tega tarnanja, češ vlada Janeza Janše je v obdobju gospodarske rasti, ko smo beležili visoko gospodarsko rast, obljubila in uzakonila nekatere druge nove pravice ljudem. Normalno, z gospodarsko rastjo se lahko uzakonijo tudi dodatne pravice, ker morajo ljudje od te gospodarske rasti nekaj imeti. Socialni demokrati ste to ponavljali kot plošča brez konca in kraja. Vendar v času gospodarske krize je pa potrebno zategniti pas in spoštovani, če bi bili odgovorni, bi lahko seveda marsikateri zakon tudi popravili glede na nove makroekonomske kazalce, gospodarske kazalce v Sloveniji, Evropi in svetu, pa jih niste, ker so vam vsi te tekoči odhodki, tekoči transferji samo naraščali in vam še kar naraščajo in vam bodo naraščali dokler ne boste korenito spremenili. In sedaj ste 18 mesecev na vladi in nisem videl pravzaprav še enega resnega predloga, ki bi se spopadel s tem nevarnim pojavom, ko nam, so se prihodki proračunov zlomili navzdol, odhodki nam pa še kar lepo naraščajo. In imate odhodke, letošnjega proračuna z rebalansom vred, daleč višje kot leta 2008, ko je bil pravzaprav konec izjemne deset let trajajoče konjunkture.Torej kaj predlagamo. Bilo je že nekajkrat našteto in seveda, v nasprotju z vami predlagamo omejevanje javne porabe na tekočih odhodkih, tudi transferjih, predlagamo pa pospešitev gospodarske aktivnosti, ki skozi pospešitev nekaterih razvojno pomembnih investicij. In jaz morebiti tudi razumem, zakaj se bistveno bolj resno ne ukvarjate s problemom, češ da smo samo v prvem kvartalu letošnjega leta imeli ogromen, skoraj 9% oziroma čez 9% primanjkljaj. Vam povem en primer, sem ga povedal že na odboru. To je primer Gimnazije Brežice. Gimnazija Brežice izključno sodi v investicijo skozi proračun. Ocenjena je bila približno na 7,6 milijona evrov, razpis je bil že februarja, marca. Vsi izbirni postopki zaključeni, aprila bi lahko bil izdan sklep o izbiri izvajalca za ta projekt, pa ni bil. Zakaj ne. Ker je prišlo iz Ministrstva za šolstvo navodilo, da seveda gimnaziji sami, da se ne bo nadaljeval postopek do sprejetja rebalansa, kaj ima rebalans s tem ne vem, kajti investicija je bila že v proračunu za leto 2010 notri. In seveda, ker ni bilo izbranega izvajalca, se čaka na sprejem rebalansa, rebalans bo sprejet, če bo, naslednji teden, potem bodo verjetno nadaljevali s postopki izbire izvajalca, bodo izdani sklepi o izbiri, bodo revizije, ker še nobene investicije resne ni bilo brez revizij, se lahko seveda pod nos obrišemo, da bodo pogodbe podpisane pred jesenjo. In če bodo pogodbe podpisane pred jesenjo, ga ni heroja, da bo naredil in dobil plačano še letos. Torej tudi to kar je planirano skozi rebalans, ne bo izvedeno. In to spet dodatno, prociklično, ne proti ciklično, prociklično ustvarja primanjkljaj in izpad oziroma duši gospodarsko aktivnost. Definitivno. To je en primer. Takih primerov je verjetno še ničkoliko, če bi se spustili v drobovje posamezne investicije.Torej ko sem prej poslušal, kako se seveda prizadeva omejevati porabo javnega sektorja, da se v enem mesecu ne da narediti nič, poslušaj, spoštovana vlada, če ne znate v roku enega meseca ukrepati v času krize, potem niste zreli za vodenje države v času krize. V času krize je potrebno ukrepati čez noč. En mesec je dolgi čas in ko sem slišal prej gospod ministrico Irmo Pavlinič Krebs, da ni mogla v enem mesecu nič narediti pri plačah javnega sektorja, takrat ko je bil še čas, je pravzaprav to izgovor za podcenjevanje problema v tistem obdobju. Takrat ste mislili verjetno, da to je pač neka krizica, ki bo minila in nam ni treba kaj veliko narediti na tem. Seveda se to ni zgodilo, kriza je šele sedaj vas očitno malo stresla, in potem vidimo tukaj ene predloge po sodelovanju, ki so pravzaprav z naše strani prihajali že zdavnaj. Torej, spoštovani, če resno želite sodelovanje, potem se resno lotite tudi problema javnih financ.Javne finance je potrebno odhodke omejiti tam, ki, da se bo to trajno zgodilo, ne pa, da bomo preložili samo določene investicije in delovali v nasprotju s smislom ravnanja v gospodarski krizi. Torej osnovni greh teh vaših ukrepov je v tem, da s temi ukrepi ne spodbujate gospodarsko aktivnost, ampak jo dušite, potem se pa čudite nad izpadom prihodkov v proračunu in na nižji gospodarski rast in nižji konkurenčnosti gospodarstva. Torej sam nikakor ne morem takega pristopa podpreti in zato seveda bom glasoval tudi proti temu rebalansu.«