Vizjak: "Razmah korupcije je problem za slovensko gospodarstvo"

Zaradi zlorab tihega družbeništva, bi se morale tihe družbe ukiniti. Poslanke in poslanci so na redni seji državnega zbora obravnavali predlog zakona o dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil poslanec mag. Andrej Vizjak.

MAG. ANDREJ VIZJAK: “Spoštovana ministrica. Spoštovani. Kolegice in kolegi. Nemčija je najpomembnejši slovenski trgovinski partner, ko govorimo o državah članicah EU in nedavna anketa med nemškimi gospodarskimi subjekti je pokazala, da postaja Slovenija manj privlačna za naložbe nemških podjetij pri nas in za poslovne vezi na sploh in eden izmed temeljnih razlog je korupcija. Torej, tudi nemški gospodarstveniki ocenjujejo, da je razmah korupcije problem za slovensko gospodarstvo in za Slovenijo na sploh. Še ista anketa je pokazala, da smo, zaradi padca privlačnosti poslovnega okolja v Sloveniji ob 1000 do 1500 delovnih mest in da je seveda tudi korupcija eden izmed razlogov za to.

Slovenija je do slej sprejela različne ukrepe za omejevanje korupcije pa tudi navzkrižje interesov, ki vodijo v koruptivna dejanja. Ustanovljene so bile razne komisije, tudi sedaj imamo Komisijo za preprečevanje korupcije, iz katere se tudi nekateri funkcionarji delajo norca in imamo tudi nekatere zakonske prepovedi, te veljajo za funkcionarje, poslance, ki ne smemo opravljati nobene gospodarske dejavnosti, imamo omejitve katere firme smejo poslovati in katere ne smejo poslovati z državo, ne glede na to, ali bi seveda tako poslovanje imelo pozitivni ali negativni učinek za državo. Torej velja, absolutna prepoved. To se pravi, jaz ali spoštovane kolegice, ki tukaj sedite, ali tisti, ki tukaj ne sedite, ne smemo se mi ukvarjati z nobeno gospodarsko dejavnostjo, zaradi tega, ker sistem načeloma preprečuje navzkrižje interesov in posledično koruptivna ali kakršnakoli s tem povezana dejanja. In v Slovenski demokratski stranki enako predlagamo za to, da se organi vodenja in nadzora gospodarskih družb v večinski državni lasti, ne smejo biti hkrati tihi družbeniki podjetij, ki poslujejo s temi gospodarskimi družbami. Želimo torej načeloma preprečiti to navzkrižje interesov in posledično zlorabo in korupcijo. Sleherno dopuščanje tega vodi v deviacije in arbitriranje ali bi lahko to vplivalo ali ne bi lahko to vplivalo in po predlogu vlade je takšno obveščanje in soglasje nadzornega sveta dovolj. Mi imamo pregovorno zlizanost nadzornih svetov z upravami, ker se tudi vzajemno sami med seboj določajo nagrade in še marsikakšno boniteto iz naslova upravljanja teh dejavnosti in imamo tudi žal še vedno razmeroma nizko stopnjo odgovornosti, zlasti organov vodenja in nadzora v gospodarskih družbah, kjer je država lastnik. Zato menimo, da Slovenija še ni dozorela, tržna ekonomija, ki si lahko privošči na področju tihih družb rešitve, ki jih poznajo tradicionalne tržne ekonomije.

Zato smo v Slovenski demokratski stranki že pred časom predlagali rešitve, kjer bi popolnoma izbrisali pravno podlago za tihe družbe in seveda tudi sankcionirali vsakršno inovativno paralelo nekega sodelovanja po vzoru tihe družbe. Zato smo tudi zapisali, da bi bilo sleherno poslovno sodelovanje ali relacija med družbo, družbeniki nično, če ne bi bilo vpisano v poslovni register. Želimo torej transparentne odnose znotraj tega. Žal je vlada oziroma tudi ta parlament, kar nekajkrat to zavrnila in predlaga vlada v rešitev varianto, po kateri bi bili dolžni tihi družbeniki to zgolj naznaniti in naznaniti poslovne relacije in potem bi nadzorni svet to arbitrarno ugotavljal. Menimo, da to ni zadosti in da bo to vodilo še naprej k problemom. Morebiti bi bilo to zadosti, če bi vlada upoštevala naš predlog in pozvala vse direktorje in nadzornike državnih firm, da poročajo ali so tihi družbeniki. Tega vlada ni storila, te relacije ostajajo skrite ne vemo, koliko jih je. Vesel sem, da je gospod Toplek tudi odstopil kot tihi družbenik in vztrajamo pri naših rešitvah.”