Vizjak: "Javni dolg strmo narašča"

Država troši preveč Na redni seji državnega zbora so poslanke in poslanci postavljali poslanska vprašanja predsedniku vlade in ministrom. Poslanec SDS mag. Andrej Vizjak je postavil vprašanje predsedniku vlade Borutu Pahorju, v zvezi z reševanjem gospodarske krizeV nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran.MAG. ANDREJ VIZJAK: “Spoštovani predsednik vlade. Res je, imamo več bolj pomembnih tem. Podatki o stanju javnih financ, javnem dolgu in razmerah v gospodarstvu so skrb vzbujajoče, lahko bi rekli tudi alarmantne. Na monitorjih si poglejmo nekaj statistike, za zadnjih nekaj let. Podatki o gospodarski rasti kažejo, da smo imeli po obdobju rasti v obdobju 2000 do 2008, drastičen padec v letu 2009, ki je bil večji od povprečja EU. Poljska celo padca gospodarske rasti ni imela. Slovenija je tista, ki je imela najnižje. Javnofinančni odhodki so poskočili iz 42 % na 47% BDP. Javni sektor porabi vse večji delež, ki ga ustvari gospodarstvo. Podobno kaže tudi graf javnofinančnega primanjkljaja, kjer je predstavljena razlika med javnofinančnimi odhodki in prihodki. Razlika narašča. Vse več trošimo glede na ustvarjeno v gospodarstvu. Razliko med odhodki in prihodki krijemo z zadolževanjem. Javni dolg strmo narašča in znaša približno 16.000 evrov na slehernega zaposlenega v Sloveniji. Izjemno skrb vzbujajoč je podatek o padcu konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, kjer smo v zadnjem letu padli najbolj med vsemi državami, kar za 20 mest. Če smo v obdobju 2004 in 2008 izboljšali konkurenčnost za 11 mest, smo sedaj zopet vse pokvarili in še več. Skrb vzbujajoč je tudi podatek o zaposlenih v javnem sektorju in masi plač v javnem sektorju. Namesto da bi bila prioriteta večja učinkovitost javnega sektorja, ustvarja vaša vlada vse več agencij in raznoraznih svetov. Kar deset ste jih ustanovili v mandatu te vlade. Tudi zadnji podatki o rasti BDP kažejo, da nimamo gospodarske rasti, ampak stagnacijo. Izvoz se je sicer nekaj okrepil. Domača potrošnja, investicije pa so padle. Gospodarstvo ocenjuje, da so dodatni žeblji v krsto domačega gospodarstva tudi zadnji ukrepi vlade in koalicije. Na vladi sprejet rebalans proračuna, ki zmanjšuje državne investicije za okoli 450 milijonov evrov, zlasti v cestno infrastrukturo, zdravstvo in tudi nekatere druge investicije. Tudi trošarinska politika, ki drastično draži energente, pogonska goriva, elektriko bo prizadela slehernega prebivalca in gospodarski subjekt. Obvezna delitev dobička zaposlenim, to mnogi gospodarstveniki ocenjujejo kot nov davek v državi. Spoštovani predsednik vlade: Zakaj posegate s temi škodljivimi ukrepi v ranjeno in skrhano gospodarstvo, ki edino ustvarja in mora potegniti Slovenijo iz recesije? Kateri so konkretni prioritetni kratkoročni, poudarjam kratkoročni ukrepi, za spodbujanje gospodarstva, ki bodo imeli takojšnji učinek v smislu gospodarske rasti?”BORUT PAHOR: “Najprej odgovor na vaše vprašanje, kakšne konkretne naloge so zadane vladi, na področju vzpostavljanja ugodnega ali ugodnejšega finančnega okolja za mala in srednja podjetja, teh je največ in ta so ta hip za nas zelo pomembna, samo vzpostavili končno nov instrument tveganega kapitala. Zagotovili smo več kot 100 % povečanje razvojnih spodbud po dve podjetji za vlaganja v nove inovativne proizvode in storitve, ter za nakup tehnološke opreme v primerjavi z letom 2008. Povečali smo vlaganja v znanje in inovativnost. Veste, da smo kljub krizi, ali pa prav zaradi nje povečali za 50 % finančna sredstva za RMB-i. Mislim, da je to smela, ampak neizogibna poteza v času, ko želimo, da obrnemo trend tudi konkurenčnosti navzgor. K njemu kasneje. Pripravili smo nov program internacionalizacije slovenskega gospodarstva. Uvajamo nove oblike spodbujanja slovenskih podjetnikov ob vstopu na tuje trga. V izvedbi je sedaj akcijski načrt za odpravo administrativnih ovir s katerim se postopoma te ovire odpravljajo in prispevajo k izboljšanju poslovnega okolja za podjetja. Med prvimi v EU smo sprejeli akcijski načrt za izvajanje akta o malih podjetjih v katerem je opredeljenih 10 prioritetnih ukrepov za povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij. V predlogu rebalansa, ki ga omenjate za leto 2010, za področje spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti ni predvideno bistveno zmanjšanje sredstev. Nasprotno smo v predlogu rebalansa, ena, povečali sredstva za neposredne tuje investicije za nekaj manj kot 6 milijonov evrov. Dva, skoraj 14 milijonov evrov razvojnih sredstev smo prenesli iz bilance A v bilanco B, torej z namenom, da povečamo sklad za dodeljevanje garancij malim in srednjim podjetjem za najem bančnih kreditov s subvencijo obrestne mere. Ta instrument se je namreč v zadnjem letu izkazal kot zelo uspešen in zaželen med podjetji. Naprej. Pomembna novost, ki jo pripravljamo, upam, da bo implementirana čim prej, za to področje, je ustanovitev tako imenovane razvojne platforme, ki predstavlja povsem nov, svež pristop k pridobivanju in razdeljevanju razvojnih sredstev, in bo med drugim omogočila prehod od nepovratnih na dostopnejše povratne oblike financiranja. Glavno vlogo pri upravljanju bo prevzela Slovenska izvozna in razvojna banka.Glede zakona o udeležbi delavcev na dobičku, je bil glavni namen vlade izboljšati odzivnost podjetij za uporabo te oblike motiviranja delavcev k večji gospodarnosti in učinkovitosti delavcev. Ni nobena skrivnost, da je imela vlada en pogled na to kako priti do tega cilja in politična večina v državnem zboru drugega. Vlada stoji za konceptom prostovoljnega, torej prostovoljne delitve dobička, meneč, da bi prav tako dosegli ta cilj. Jaz sem se pogovarjal s številnimi gospodarstveniki, imajo naložbe pri nas, tujimi, ali pa jih nameravajo imeti in rekli so mi neko stvar, ki je verjetno zelo poštena in iskrena, v stvarnem smislu zakon o obvezni delitvi dobička niti ne vidijo, kot veliko prepreko za odločitev, da bi bila Slovenija lokacija za njihove naložbe. Bolj jih vznemirja neka psihologija, mentaliteta ali to razmišljanje pomeni samo en delček v celotni politični sliki vlade in politične večine, ki morda v prihodnje želi bolj obremeniti tuj kapital, ali pa domač, če bi investiral na slovenskih tleh. Torej, gre bolj za psihološki, kot stvaren fenomen, ampak tudi ta je danes relevanten v gospodarskem življenju. In visoki dom se bo odločil ali bo znova potrdil ali ne, zakon, ki je bil že enkrat sprejet. Stališče vlade pa je v tem smislu znano. Mi si želimo, da bi bilo storjeno vse, kar je mogoče, da bi se, in to je zdaj moj politični odgovor na vaše vprašanje, da bi se to neravnovesje med solidarnostjo, ki ste jo omenjali, ki je bila povečana v lanskem letu, koliko smo – za 44 % – povečali sredstva za socialno kohezivnost. Da bi se v letošnjem letu, zlasti v drugi polovici leta z rebalansom, zato, da držimo do 5% deficit, da s strukturnimi reformami in z izboljšanjem okolja za tuje investicije vrnila gospodarska rast in obnovitev delovnih mest, zlasti novih, če je to mogoče.”MAG. ANDREJ VIZJAK: “Ja, seveda, saj na nekaj ni bilo odgovorjenega. Namreč, v opozicijski SDS nismo doslej le kritizirali vlade zaradi neučinkovitih in nepravočasnih protikriznih ukrepov. Videli smo podatke, statistika kaže, da so bili udarci po slovenski ekonomiji hujši in da smo bolj utrpeli vse skupaj, kot pa primerljive države. Torej, očitno ukrepi ne primejo, in še več, niste povedali niti skoraj nobenega novega, ki ga boste, kratkoročnega, protikriznega. Vse, kar ste našteli, je bodisi že uveljavljeno ali pa je bilo v preteklosti in očitno ne deluje. Poglejte, na zadnji paket Slovenske demokratske stranke, ki je bil tu vložen, tretji paket, ob predhodno tudi predlaganemu partnerstvu, ste obljubili, da boste nanj celovito odgovorili. Celovitega odgovora do danes nismo dobili. Paket je nosil oznako “Boj proti krizi je boj za nova delovna mesta.” Slovenija je v tem obdobju izgubila približno 100 tisoč delovnih mest, pa bom ponazoril, zakaj. Namreč, če seštevamo podatke o porastu brezposelnih za 40 tisoč, in temu dodamo 17 tisoč manj izdanih delovnih dovoljenj v letošnjem letu in 20.000 več upokojencev in tudi prištejemo vsaj eno tretjino tistih, ki so v ukrepih začasnega čakanja na delo in teh drugih ukrepih, potem lahko ugotovimo, da je Slovenija ob približno 100.000 novih delovnih mest. 100.000 delovnih mest smo zgubili. Torej, spoštovani predsednik vlade, slovensko gospodarstvo potrebuje predvsem kratkoročne učinkovite ukrepe za spopad proti krizi, strukturne reforme so potrebne, vendar bodo dajale učinke šele čez leta. Potrebujemo kratkoročne ukrepe v smislu davčne in administrativne razbremenitve, vaši ukrepi gredo diametralno nasprotno smer, dvig trošarin je dvig davkov, to je vsem jasno, tudi diametralno, nasproti je predlog rebalansa, da se znižujejo državne investicije, ki poganjajo gospodarstvo.”BORUT PAHOR: “Danes je tak konstruktiven ponedeljek. Prej smo se zmenili pri prejšnjem odgovoru, da bomo poskušali narediti korak naprej do sprejema novega volilnega zakona, vam pa predlagam, da, če seveda sprejmete to ponudbo, do začetka diskusije o rebalansu proračuna predstavite vaš predlog kratkoročnih ukrepov kot bi jih sprejeli, če bi imeli odgovornost za vodenje vlade in mi bomo ob začetku diskusije za sprejetje rebalansa odgovorili na vaš predlog. Bojim se sicer da se bo ponovila zgodba, ko bo prišlo do povečanje fiskalne obremenitve ne njene razbremenitve, vendar poskusimo znova. Še enkrat vam povem. Če bi bila slika Slovenije takšna, kot jo kažejo kritiki naše gospodarske politike, potem se Slovenija danes ne bi nahajala v družini tistih redkih evropskih držav, ki snujejo pomoč za tiste, ki so se znašli v globokih razvojnih problemih. Ni samo Grčija tukaj, so tudi druge velike države. Slovenija je imela dramatičen upad BDP-ja v letu 2009, mi se počasi dvigamo kljub temu da prihaja do kvartalnih nihanj. Tukaj so razlogi različni, tako kot je recimo gospod minister gradbeništvo pregrevalo gospodarsko rast v času konjunkture, tako jo zdaj zamrzuje v času recesije. In s tem se moramo soočiti in vlada je odločna, da se sestane z velikimi in malimi igralci na področju gradbeništva in da vidimo kako tukaj lahko hitro in konkretno pomagamo in pri vseh drugih, kjer bomo ugotovili te potrebe. Hočem vam samo reči, da iz dneva v dan sprejemamo kratkoročne odločitve zato, da pomagamo podjetjem. Mi imamo vrsto zamisli kako v kratkem času realizirati nekaj odločitev, ki bodo pomembne za konkurenčnost slovenske ekonomije, ta je ključnega pomena. Sestavni del, torej še enkrat povem, sestavni del naše, recimo temu gospodarske politike je ta hip rebalans, zato, da ostane primanjkljaj vzdržen, strukturne reforme, ki tečejo naprej in razmišljanja o tem kako Slovenijo pripraviti kot lokacijo za tuje investicije. In tukaj razmišljamo o Silicijevi dolini, Sloveniji kot Silicijevi dolini za inkubacije novih tehnologij. Mislim, da bodo to ne samo kratkoročni, ampak tudi dolgoročni ukrepi. Mi moramo na koncu tega leta nekako poravnati to porušeno ravnovesje med solidarnostjo in tekmovalnostjo, mislim, da vladi to zdaj uspeva, seveda pa morate priznati, naletava na vrsto ovir pri socialnih partnerjih, ampak socialnih partnerjev ne odrivamo, poskušamo z njimi imeti dialog in jim razložiti zakaj so to ukrepi, ki so dolgoročno pomembni in koristni tudi zanje.”MAG. ANDREJ VIZJAK: “Hvala lepa. Ja, prav v tem konstruktivnem duhu tudi jaz predlagam razpravo o odgovoru predsednika vlade na moje vprašanje v skladu z določili poslovnika. Namreč, prav je, da bi si predsednik vlade res pobliže ogledal naš tretji paket protikriznih ukrepov, ki smo jih dali in na katerega je obljubil odgovor, kajti je odgovor na marsikatero njegovo vprašanje nam opozicij, predstavite vi vaše kratkoročne ukrepe, notri jih je vrsta in vrsta dobrih. Povedal vam bom enega, izjemno pomembnega: fiskalno pravilo, da lahko v tej državi porabimo toliko oziroma delež ustvarjenega, ne pa v absolutnem znesku omejiti javno porabo, gospodarstvo pa ustvarja vse manj. Država vse več troši – videli smo grafe, so tudi na monitorjih. Država troši in troši, tudi po številu in ustanavljanju novih agencij. Spoštovani predsednik vlade, deset novih agencij ste ustanovili v mandatu vaše vlade. Ali je to pot k učinkovitejšemu javnemu sektorju in k obvladovanju javnih izdatkov za te namen? Še več, predlagali smo in predlagamo davčno in administrativno razbremenitev gospodarstva. Vaši ukrepi gredo ravno v obratno smer, dvig trošarin je dodatno davčno breme za gospodarstvo. Predlagali smo tudi učinkovitejše izvajanje shem podpore gospodarstvu, teh kreditnih linij, se pravi, jamstvenih shem. Predlagamo več državnih in lokalnih investicij na podlagi razvojnih projektov, kot je vlaganje v energetiko. Mimogrede, od vašega obiska v Posavju se ni zgodilo tisto pomembno – državni prostorski načrti niso šli naprej, stojijo. Maja je bila obljubljena javna razgrnitev državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno Brežice, zdaj smo že junija, javne razgrnitve ni. Predvsem pa pričakujemo paket varčevalnih ukrepov javnega sektorja. Tega paketa ni, kajti po vseh statistikah gre poraba, sploh ta fiksna poraba navzgor, zmanjšujejo se pa investicije in to dodatno slabi gospodarstvo, ker pač nima kaj delati. Torej, razlika med Slovenijo in Grčijo je samo ena: Grčija je to krizo pričakala bistveno bolj zadolžena kot Slovenija. Mi smo med državami evroobmočja najbolj povečali javni dolg v odstotku bruto domačega proizvoda, kar za približno 60% smo povečali javni dolg. Spoštovani predsednik vlade, vrsta razlogov je, zakaj bi bilo treba opraviti razgovor o tako pomembnih temah. Zato proceduralno predlagam, da opravimo o vašem odgovoru razpravo v državnem zboru, ker mislim, da je to glavno mesto za to. Seveda, statistika je zoprna. Statistika govori o tem, da je Slovenija na slabi poti. Poskušajte jo, prosim, realno oceniti in ne govorite o takšnih floskulah, kot je Silicijeva dolina.”