Visoke trošarine praznijo žepe slovenskih državljanov
torek, 19. 5. 2009Magnetogram ni lektoriran.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo gospod podpredsednik. Spoštovani ministri, ministrica.
Vprašanje, ki se nanaša na trošarine nisem pomotoma postavil ministru za promet, ampak čisto z določenim namenom, ker sem želel da mi odgovori na problem trošarin iz zornega kota prometa.
Danes, recimo v vseh elektronskih medijih beremo velike naslove visok skok cen naftnih derivatov, ki se bo zgodil jutri in resnično je visok, tako da so vsi naftni derivati, razen kurilnega olja preskočili magično mejo enega evra. In naredil sem primerjavo z našimi sosedi v temu trenutku in ugotavljam, da so naftni derivati pri naših sosedah pa tudi malo bolj oddaljeni so cenejši kot pa pri nas. Če se sedaj koncentriram samo na dizel je seveda takšnih držav več kot dve tretjini, v Evropi. Da o sosedih ne govorim razen Italije, Italija je pa en specifikum.
In kaj se dogaja? Še pred pol leta je Slovenija imela najnižje trošarine, seveda pri tem je to tudi pomenilo, da smo imeli eno od nižjih cen naftnih derivatov konkretno recimo, če govorim o dizlu tako da so tudi naši avtoprevozniki in tisti, ki uporabljajo dizel imeli ugodne cene in so tudi tujci pri nas kupovali te naftne derivate. Pri istem prometu so pa sedaj ob visokih trošarinah dogaja to, da je okolje enako obremenjeno, ker je prometa enako, tujci pa ne kupujejo več naftnih derivatov pri nas ampak pred vstopom v Slovenijo in po vstopu v Slovenijo. To pomeni, da dobimo v državno blagajno manj.
In v končni fazi zakaj vas to sprašujem? Zato, ker vsi tisti, ki poslujejo recimo z avtoprevozniki imajo dražje naftne derivate ali gredo kupiti v tujino ali pa poslujejo z dražjimi. Se pravi, da imajo pogoje poslovanja slabše. Tujci imajo cenejše naftne derivate, ker jih kupijo pred vstopom v Slovenijo, če se peljejo skozi tujino ali pa po vstopu, se pravi cenejše. Naslednje. Manj se nateče trošarin v državni proračun, kar je še pa najhujše je pa za Slovence to, da imamo slovenski državljani dražje naftne derivate kot pa recimo pri sosedih. Celo Švica, kjer je standard bistveno večji in večje plače imajo malenkost višje. In pa okolje je obremenjeno. Sedaj vas pa, gospod minister, sprašujem:
Kako vi gledate na to s stališča prometa, da so naši subjekti, ki poslujejo v tem sistemu, ki uporablja naftne derivate, v bistveno slabšem položaju? Ali so vas v Vladi mogoče stisnili v kot, da so tem vašem delu, vašemu segmentu gospodarstva naložili težjo nalogo, da mora poslovati v težjih razmerah? Hvala za odgovor.
PATRICK VLAČIČ: Hvala za vprašanje. mi smo ustanovil medresorsko delovno skupino. Ta delovna skupina je imela nalogo, da pripravlja ukrepe za financiranje avtocestnih in cestnih programov. Poglejte, iz naslova cestnin se zbere letno nekaj čez 200 milijonov evrov in kmalu bodo krediti, ki so obstoječi trenutno za avtoceste presegli te cifre. Naj vam pa povem, da je ta Državni zbor in bivša vlada sprejela cestne programe, ki segajo do višine približno 5 milijard evrov, ta trenutek smo pa za ceste porabili približno 4,5. Toliko samo o številkah. Torej, stvari niso enostavne, gre za zelo velik zalogaj in verjetno se strinjamo, da so ti avtocestni odseki glih tako kot so bili ti, ki smo jih zdaj gradili, ne moremo reči, da je avtocestni križ bolj pomemben kot pa razvojne osi, razvojne osi bodo približale tiste dele Slovenije k razvoju, ki danes morda niso in bi bilo popolnoma nefer, da bi rekli zdaj pa denarja za avtoceste ne bo več, zgradili smo avtocestni križ, drugi pa bodo prišli na vrsto, ko bodo. To bi bilo neodgovorno s strani Vlade, s strani parlamenta bo pa odločitev kako naprej. Vlada pa je dolžna zagotoviti financiranje in to financiranje je takšno, da smo si zadali zelo, torej glede na to kako zahtevne naloge smo si zadali bo to financiranje treba slej ko prej zagotoviti. To je naloga te medresorske delovne skupine. Med drugim je ta medresorska delovna skupina naredila še nekaj kar vi niste povedali, pa bom jaz, podražila je cestnine cestnim tovornim vozilom za 40% in ravno zato znižala tovornim vozilom trošarine. Spuščena cena trošarin bo preprečila tisto kar ste vi govorili, ker gre za 130 evrov na tisoč litrov goriva, kar pomeni precej več kot je dvignjena cestnina in to pomeni neko pomoč našim cestnim tovornim prevoznikom v tem težkem času.
Se pravi, Ministrstvo za finance, ko je to izračunavalo, je izračunavalo, da se ta dvig cestnin pozna oziroma da se vse kar je tam od 55 do 60 evrov nad 1.000 to naprej je že pravzaprav neke vrste pomoč. Seveda bo ta pomoč še toliko bolj izrazita tistim cestnim prevoznikom, ki se ne vozijo toliko po avtocesti, kar se v glavnem naši in ne tuji. Ne verjamem pa, da bi tuji ravno zaradi te izboljšane trošarine manj tankali oziroma zaradi te zmanjšane trošarine manj tankali pri nas. Je pa tako, so to krizni časi in zato tudi tako ravnamo. Nas pa zavezuje evropska prometna politika. Zavezujejo nas okoljski standardi, zavezuje nas tudi odločitev, ki je politične narave, in sicer da želimo več tovora spraviti na železnice ne bomo dosegli tako, da bomo vedno samo izboljševali konkurenčnost cestnega prevoza, železniškega pa ne. Tako, da tudi v tej luči je treba te stvari gledati. Efekt znižanih trošarin za tovorna vozila pa bo bistveno vplival na njihovo poslovanje, kar tudi sami priznavajo v razgovorih z nami. Sicer pa je dejansko res, trošarina, vprašanje za finančnega ministra, ki vam lahko tudi postreže s konkretnimi izračuni in podatki, jaz sem samo poskušal odgovoriti z vidika prometnega ministrstva.
RUDOLF PETAN: Hvala. Prav gotovo bom tudi drug mesec postavil finančnemu ministru, da dobim kompleten odgovor. Vendar, zadovoljen sem sicer z delom odgovora, da bodo domači, recimo, avtoprevozniki deležni nekaj olajšav pri nabavi bencina. To mi je jasno. Samo nekaj drugega je. Če je nekdo nekaj deležen mora nekdo drug plačati. Ker so pa držaji naftni derivati pa plačajo tisti, ki niso ostali porabniki cest ali naftnih derivatov. To se pravi, je nekdo drug obremenjen na račun nekoga. Pri nizkih, nižjih trošarinah, ko so tudi tujci množično kupovali v Sloveniji naftne derivate smo dobili denar tudi priliv, to se pravi akumulacijo od drugod. Sedaj bo tega manj. Ni več na obmejnih bencinskih črpalkah tujcev, ki čakajo v vrsti, če imajo doma cenejši bencin. To je popolnoma jasno. To se pravi, mi bomo dobili manj akumulacije od zunaj. Mi bomo bolj obremenili tiste domače. To se pravi, domači porabniki, tudi osebnega prometa, če hočete. In kaj smo s tem dosegli? Nič.
Domače ste bolj obremenili, še tisti denar, ki ga imamo Slovenke in Slovenci bomo sedaj nekaj dražje plačevali za to, da bomo nek sistem uvedli, ki je v bistvu škodljiv, pa še nekaj. Ko govorite o železnicah, gospod minister, toliko kot je tovornega, avtomobilskega prometa skozi Slovenijo, železnica nikoli ne bo in ne more zadostiti, da bi v bistveni meri lahko preusmerili promet iz ceste na železnico. Niti slučajno. Potem bi bila železnica ena sama kača. Vi točno veste, koliko stotine vlakov bi moralo na dan peljati skozi Slovenijo, da bi to zadostili, to ne gre. Tako, da tisto o možnosti, da bi preusmerili na železnico je samo pobožna želja. Bilo pa bi tako malo, kot recimo vetrna energija v celotni porabi električne energije, tako da to ne gre in se ne da na to izgovarjati. Tako, da jaz upam, da ste to dobro pretehtali, skupaj s finančnim ministrom in da mi bo finančni minister tudi naslednjič lahko to odgovoril.
DR. PATRICK VLAČIČ: Spoštovani poslanec. Veste, malo bi me bilo strah, če bi imeli vi prav. Vseeno morate vedeti, da so te železnice pripeljale, danes pripeljejo 16, 17, 18 milijonov ton, te iste železnice, po isti infrastrukturi so pripeljale že 30 milijonov ton v svojih najboljših časih. Tako, da nekaj rezerve je, ob še izboljšani infrastrukturi pa bo tega bistveno več, tako da bi me bilo strah, če bi vi imeli tukaj popolnoma prav. Dejstvo je, spomnite se samo kakšno leto nazaj, preden nas je finančna in gospodarska kriza zajela – kako je pravzaprav izgledala vožnja po naših avtocestah. Res, da ni bilo kače na železnicah, je bila pa na cestah. To predstavlja problem, predstavlja problem, ker bo to, če bomo preveč tovora imeli na cestah, bo to tudi s stališča obnov pomenilo veliko breme za naše davkoplačevalce. Mi na koncu koncev cestne infrastrukture nismo gradili samo za tovorni promet, to tudi vi dobro veste in se tega zavedate. Dejstvo je, da želimo čim večjo mobilnost zagotoviti tako za gospodarstvo, kot tudi za prebivalcev, vendar za gospodarstvo na ta način, da tam, kjer je nemogoče, da gre to na železnice. Prav imate toliko, da je iluzija pričakovati, da se bo večina tovora prenesla na železnice. Želja pa je, da bi vsaj veliki gospodarski sistemi ali pa tam, kjer gre v tranzitu tovorni promet čez Slovenijo, da bi se to v čim večji meri dajalo na železnico.
Drugače pa, glede trošarin za našo osebna vozila – to je res vprašanje za finančnega ministra. Je pa to treba gledati tudi v širši sliki bodočega pogleda, tudi našega ministrstva na osebni promet. Osebnega prometa je v Republiki Sloveniji izjemno veliko in ob tem, ko bomo integrirali javni potniški promet, poskušali torej doseči, da bi več ljudi spravili na javna prevozna sredstva, potem bo tudi avtomobil morda postal nekoč nekoliko manj zanimiv, morda tudi zaradi vseh teh ukrepov. Jaz ne bi želel, da so to negativni ukrepi, ampak, da so pozitivni ukrepi, da greš na vlak in potem na avtobus zato, ker ti bo to tudi časovno, organizacijsko in drugače bolj ugodno in udobno. Tako, da to so zagotovo želje ministrstva in se bomo trudili v tej smeri. Hvala.