Ves demokratični svet že 100 let govori: »Left is left and right is right« torej »Levo je levo, desno je pa pravo«.

Na današnji dan mineva šestindvajset let od prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji po II. svetovni vojni. Volitve v tridomno Skupščino Socialistične republike Slovenije so potekale v več delih. 8. aprila 1990 so bile obenem z volitvami za predsednika in člane predsedstva še volitve za 80 delegatov družbenopolitičnega zbora in 80 delegatov zbora občin. Volitve za 80 delegatov zbora združenega dela so potekale 12. aprila, ko so bile tudi občinske volitve. Volilno pravico je imelo 1.491.471 volivcev. Volilna udeležba je bila 83,5%. Na volitvah so večino glasov prejele stranke, združene v koalicijo DEMOS.
 
Mag. Branko Grims se prvih večstrankarskih volitev spominja takole:
 

“Prve večstrankarske volitve so bile nekaj veličastnega, takrat smo že s tem črtali pot v samostojnost. Nasprotna stran, levica je takrat govorila o neki konfederaciji ali še temu ne. Kučan je takrat sicer govoril, da je njihova edina domovina Jugoslavija, med ljudmi pa je že bilo čutiti tisto voljo, prizadevanja za samostojnost in vero v to, da nam bo uspelo. Te stvari so nekaj, ki jih, če jih ne doživiš, ne moreš razumeti. Za hip se je to občutilo na zborovanju V obrambo Slovenije, ko so znova vihrale slovenske zastave in donele slovenske pesmi. Tega v Sloveniji veliko manjka. To se je načrtno izpodbijalo s strani levičarjev toliko časa, da bi se vrednoto domoljubja čim bolj odstranilo. Levica želi izpodbijati vrednoto domoljubja, da bi lažje manipulirali z volivci in da bi lažje menjali volilno telo.”
 
O tem, kakšne so razlike ali podobnosti v politiki in med samimi politiki pred šestindvajsetimi leti in danes, mag. Branko Grims meni, da je v času osamosvojitve bilo v velikem delu politike, predvsem pa v Demosu, čutiti izjemno veliko idealizma, volje, dejansko je šlo za stvar. “Tudi v parlamentu, ko si se pogovarjal z ljudmi, se je to, da gre za stvar, čutilo. Razprave so potekale drugače, argumenti so nekaj veljali. Danes, žal, ko imamo dvotretjinsko prevlado levice v parlamentu, so stvari precej drugačne. Če pogledamo, kako funkcionira oblast, vidimo, da so v tujino odnesli ogromna finančna sredstva – nekateri iz Združenih držav Amerike ocenjujejo, da je iz Slovenije odteklo kar 75 milijard evrov, po drugi strani nekateri zelo znani ljudje iz levice poslujejo preko davčnih oaz, to so tudi ljudje iz Foruma 21, ki pa imajo največ povedati o nacionalnem interesu. Toda kaj v resnici počnejo? Vzpostavljajo družbo monopolov, kjer mlad, podjeten človek s svojim znanjem in sposobnostmi sploh ne more prodreti in uspeti. Levica govori o enakosti, a dejansko s sistemom monopolov branijo svoj politični monopol in svojo oblast in nihče, ker ni kompetitivna družba, ne more uspešno in enakovredno tekmovati in jih na tem področju premagati. Zato ogromno mladih, tudi mladih podjetnikov odhaja v tujino, kjer tudi uspejo. To pa Slovenijo siromaši – v tujino odhajajo izobraženi in mlad sloj, to so tisti, na katerih bi morali graditi bodočnost.”

 
“Ravnanje Demosa, desne sredine, pa je bilo takrat v popolnem nasprotju temu, kar danes počne levica. In dokler bodo ljudje volili levičarje, se za Slovenijo ne bo nič spremenilo na bolje. Ljudje se bodo morali enkrat vendarle zazreti same vase, v svoje odločitve, treba bo zavreči nekatere predsodke, ki so jim jih vcepili mediji in razumeti zakaj ves demokratični svet že 100 let govori: »Left is left and right is right« torej »Levo je levo, desno je pa pravo«,” je še ocenil mag. Grims.
 

Poslanec SDS mag. Branko Grims pa je spregovoril še o volitvah v zbor združenega dela v letu 1990 ter vplivu teh volitev na osamosvojitvena dogajanja.

Po oceni poslanca je takratni Demos naredil napako, ko je pri pogajanjih o ustavnih spremembah pristal na logiko, da se v Sloveniji ohrani zbor združenega dela, o čemer so takrat odločali partijski organi. »Ta umazana igra je bila izjemno škodljiva in nepotrebna. Le tri tedne za tem je namreč Makedonija z ustavnimi spremembami zbor združenega dela odpravila. V Sloveniji pa je bil glavni argument partijskih politikov, da bo ob odpravi združenega dela prišlo do posredovanja JLA, državnega udara in še do česa hujšega.«
 
Zbor združenega dela, kjer ni bilo splošnih demokratičnih volitev, je bil po besedah mag. Grimsa tisti vzvod, preko katerega je partijska nomenklatura ohranila svojo moč, saj tam Demos ni imel večine. »Večino je imela levica in na skupnih sejah je za komaj kakšen glas Demos lahko izglasoval nekatere ključne stvari. Za ustavno večino in za najbolj odločilne dolgoročne elemente pa se je moral vedno znova pogajati in velikokrat se je ravnalo drugače kot se danes prikazuje,« je povedal poslanec SDS. Dodal je, da so bili osamosvojitveni akti in proračun, ki je pomenil materialno osnovo za slovensko osamosvojitev in obrambo Slovenije, sprejet komaj z enim glasom več za. »Če bi bil samo en glas takrat drugačen, bi Slovenija ostala nepripravljena in osamosvajanje bi se končalo tako kot v Bosni, s stotisoči mrtvimi in milijonom razseljenih.«
 
Danes so stvari v Sloveniji takšne kot so, po mnenju poslanca mag. Grimsa tudi zaradi tega, ker je zbor združenega dela ohranil svojo moč, prek njega pa je ohranila moč tudi takratna politična elita oziroma partija. »Zato se vedno znova s sodno in z drugimi zlorabami preganja osamosvojitelje, v tujino se je odpeljalo ogromne količine denarja preko bančnega sistema in sistema Udbe in vedno znova se pod vprašaj postavlja slovenska državnost,« je poudaril poslanec.
 
Po njegovih besedah bi morali v Sloveniji odpraviti vse tisto, kar to državnost omejuje, kar je nedemokratičnega, kar nas poriva stran od začrtane poti, kamor nihče ne želi. »Ravno migrantska kriza je v veliki meri pokazala, katere so šibke točke in kdo je kdo v Sloveniji. Nismo vsi isti. Nekateri smo stali z orožjem za samostojno Slovenijo, drugi pa so s figo v žepu še dan pred osamosvojitvijo imeli sestanke s kontra-obveščevalno službo JLA in drugimi, ki so nas še naslednji dan napadli. In danes so stvari prav take kot nekoč.«