Verlič: "Nov zakon ne bo prinesel izboljšanja razmer v DARS-u"

V nadaljevanju objavljamo stališče poslanske skupine SDS, ki ga je predstavil dr. Peter Verlič. “Predlog zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, ki ga je v obravnavo predložila vlada, naj bi po mnenju vlade zasledoval naslednje cilje:
1.        prenos financiranja gradnje in obnove avtocest v zasebni sektor
2.        usposobitev DARS za učinkovito izvajanje koncesije ter odplačilo kreditov, ki jih je najel v ta namen
3.        odprava oziroma omejitev možnosti, da bi zaradi insolventnosti DARS-a bila vnovčena državna poroštva
4.        usposobitev družbe za poslovanje, ki se bo učinkovito prilagajalo razmeram na trgu
5.        ureditev stvarnopravnih razmerij v zvezi z avtocestami glede na odpravo sredstev v upravljanju

V PS SDS smo mnenja, da bi vse te cilje lahko dosegli tudi z obstoječim zakonom o DARS-u ter z učinkovitejšim nadzorom nad poslovanjem družbe in skrbjo za nižanje stroškov. Prepričani smo, da nov zakon še ne bo prinesel izboljšanja razmer v DARS, predvsem v smislu dobrega izvajanja javnih naročil in kontroliranja stroškov. Še več, v PS SDS ugotavljamo, da novi zakon pravzaprav nadzor lastnika nad DARS-om in s tem trošenja davkoplačevalskega denarja, celo oddaljuje. DARS postaja samemu sebi nadzor, oziroma, kot pravi vlada, DARS naj bi postala običajna družba.    

Poglejmo nekaj konkretnih pripomb, ki zahtevajo resen premislek o smiselnosti predloženega zakona:

1.        V drugem členu je družba DARS opredeljena kot družba, ki je bila ustanovljena z Zakonom o DARS-u (ur. list 57/93 in preoblikovana s spremembami ur. list 126/03) – toda ta dva zakona s končno določbo v 25. členu prenehata veljati. Statusnega vidika DARS-a sploh ni več – oblika družbe, skupščina, nadzorni svet; kakšna je torej pravna oblika DARS-a po novem, ne ve več nihče ali imamo torej prav, ko menimo, da se vlada in ministrstvo želita povsem izogniti nadzoru nad družbo in jo prepustiti sami sebi? Še obstoječi zakon je bil boljši.
2.        Po tretjem členu naj bi DARS opravljal v imenu in za račun družbe naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor ter v zvezi s pridobivanjem nepremičnin. V 9. členu pa je napisano, da se sredstva zagotavljajo v državnem proračunu. V obrazložitvi na strani 9 predloga zakona pa piše, da predlog zakona ne predvideva porabe proračunskih sredstev. Kaj je torej zdaj res?  Ali bodo potrebna proračunska sredstva ali ne?
3.         Ali predloženi zakon res ni predmet usklajevanja s pravnim redom EU? Po 7. členu predloga tega zakona naj bi za vsak avtocestni odsek RS sklenila z DARS-om pogodbo o koncesiji za čas trajanja gradnje do konca odplačila vseh kreditov. DARS postaja torej običajen koncesionar. Kaj pa ostala konkurenca? Ali ne delujemo na prostem, konkurenčnem trgu? Menimo celo, da je ta člen v nasprotju s pristopno pogodbo in evropskim pravnim redom, saj favorizira DARS napram drugim subjektom, s čimer je kršeno načelo konkurenčnosti in prostega trga EU. Ali vlada sploh lahko podeli koncesijo zgolj brez mednarodnega razpisa in več subjektov? Izgleda, da se podeljuje monopol, kar je slabše.
4.        Kako je upoštevana direktiva o interoperabilnosti evropskih cestninskih sistemov, ki zahteva tudi oblikovanje cestninskega servisa z uporabniki, izvajalci storitev, pobiralcem cestnine- operaterjem in na koncu upravljavcem interoperabilnosti? V zakonu niti besedice o tem, pa naj bi cestnine bile eden primarnih virov za DARS, pobiranje pa ni nikjer regulirano?
5.        In končno podlaga za koncesije je nacionalni program, v 5. členu sicer lepo piše, da morajo v Nacionalnem programu biti napisani avtocestni odseki, z začetno in končno točko, z njihovimi roki in predvidenimi sredstvi. Podpiramo to idejo, ampak kaj, ko ni nacionalnega programa. V tem členu je dana tudi možnost, da je koncesija podeljena drugemu subjektu. Torej ali sploh še potrebujemo tak zakon? Kako bo drug subjekt gradil avtocesto? Ali bo potem ta drug subjekt dobil tudi avtocesto v lastništvo, če naj bi veljala nediskriminatorna pravila  prostega dostopa do EU trga?
6.        Menimo, da bi moralo biti določilo o lastninskih pravicah na avtocestah v 13. členu predloga natančneje določeno. RS daje ceste v lastništvo DARS-u, veliko denarja je šlo zanje, ampak kaj pa dobi DARS, pa je zelo slabo napisano: ali so to zemljišča, objekti in naprave  potrebne za opravljanje dejavnosti vzdrževanja avtocest? So to avtocestne baze ali voziščne konstrukcije avtocest?
7.        Ne vidimo tudi nobene razlike med obstoječim zakonom o DARS-u in predlogom, kar se tiče obvladovanja in servisiranja  dolga in zadolževanja. Poroštva, ki jih je dala država ostajajo tudi po novi ureditvi, enako je DARS dolžan upoštevati nacionalni program ter vse omejitve v zvezi z višino cestnin, kar bo določila vlada. Vse to ima upoštevano tudi obstoječi zakon.
 
Preveč je odprtih vprašanj, zato menimo, da zakon, razen tega, da je v njem v celoti izpuščen nadzor lastnika nad družbo, se pravi, da bo še bolj daleč od političnega nadzora. Verjetno pa je to tudi cilj, da se vlada in ministrstvo izogneta nadzoru, kar poglejte. Tisto, kar bi morala v družbi opravljati država- nadzor je popolnoma izključeno iz zakona.

V PS SDS zato menimo, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.”