Vera Ban: "Na (ne)znanem kraju, ob (ne)znanem času…"

“Prosim, da na volitvah, pa naj se zgodijo kadar koli, zaupate svoj glas tistim, ki so s svojim življenjem jamčili ali ga celo žrtvovali za srečo vseh nas,” je med drugim zapisala. Prišlo mi je na misel, da bi naš predsednik Janez Janša pravzaprav lahko veliko zaslužil in to brez korupcije. Spričo tako številnih medijskih zmazkov, ki ga že vrsto let spreminjajo v »medijsko zvezdo«, menim, da je zdaj prišel vrhunec norega početja novinarskih peres, ki so od same ihte presegla že sama sebe. In Janša? Lahko bi začel služiti na njihov račun – za reklamo, ki mu jo namenjajo, bi lahko od vsake izrečene besede na TV ali Radiu, ali napisane v tiskanih medijih, zahteval honorar, (seveda bi potrdilo o prejetem znesku predložil Protikorupcijski komisiji), ker brez njegove privolitve objavljajo sveže novice o njem in njegovi družini, o nakradenem in opranem denarju, pa o nagradi v zadevi Patria, v kateri nevidne stvari postajajo nenadoma povsem vidne in niso bile storjene ob neznanem času, na neznanem kraju in na neznan način. Vse doslej smo bralci in poslušalci verjeli tem stokrat ponovljenim besedam, ki so bile spočete v sodniških krogih; vsaj nekaj torej, v kar smo verjeli in vzeli za čisto zlato. Zdaj pa smo ti isti bralci in poslušalci nenadoma povsem zmedeni. Človek dobi občutek, da se tudi sodnikom, čeprav ne desnim, od časa do časa  prikazujejo angeli in duhovi – o hudobcih v rdečih pajacih raje ne bi govorila, ker smo se jih otroci preveč bali nekoč, pa čeprav so bili seveda mnogo bolj prijazni v primerjavi z današnjimi – pa tudi rdeče zvezde niso nosili na rožičkih.

Beremo, poslušamo, beremo, in se čudimo. Pred nekaj dnevi sem kolegico presenetila z vprašanjem: »Ti, koga je pa danes umoril Janša?« Otrpnila je, a ker je super brihtno dekle, je v hipu razumela moje vprašanje. Glejte, ljudje božji, nič čudnega ne bi bilo, če bi lepega dne v režimskih časnikih zagledali z debelimi črkami napisano tudi takšno naznanilo. Gre že za tako absurdne obtožbe in laži, da človek lahko pričakuje le še stopnjevanje teh brezsramnih izmišljij in napadov na eno in isto osebo. Je težko uganiti, zakaj? Zato si danes kot navadna državljanka dovoljujem naslednji poziv dragim državljanom in državljankam naše skupne domovine, države, ki bi jo vsak izmed nas moral vsak dan znova spoštovati in jo nagovarjati z najbolj vzvišenimi besedami, kar jih premore človekovo srce. Domovina je mati, je pribežališče vseh nas, je dom, ki so nam ga tujci vzeli, ko so zasedli naše ozemlje. Zato vas prosim, ne le v svojem imenu, temveč v imenu vseh, ki spoštujejo ta priborjeni biser, da na volitvah, pa naj se zgodijo kadar koli, zaupate svoj glas tistim, ki so s svojim življenjem jamčili ali ga celo žrtvovali za srečo vseh nas, saj se bomo sicer prebudili v jutro, ko na naših cestah morda ne bo tankov, tako kot pred mnogimi leti, a morda bo naš prelepi slovenski svet za dolgo časa zagrnila tema, v kateri bodo lačna usta zaman obžalovala, da so prepozno spoznala moč laži, ki zdaj obvladuje naš prostor. Vsem, tudi svojim otrokom, ki jih, kot ste lahko pravkar v živo spremljali na TV Slo 1, zlorabljajo v reklamne namene, razkrijte zgodovinsko resnico, ker je v šolah žal ne slišijo, kajti resnica je le ena in le ta nas bo odrešila.

Vera Ban
Lj., 11. september 2013