»Velikodušna« Hrvaška?
petek, 26. 11. 2010Jasno je dvoje: Hrvaška še vedno vztraja pri svojem stališču (da Slovenija nima pravice do neposrednega izhoda na odprto morje), Slovenija pa se je odpovedala vsem zadržkom, ki jih je glede Hrvaške izražala v evropskih pogajanjih. Če držijo poročila v zvezi z izmenjavo diplomatskih not o Arbitražnem sporazumu, se hrvaška nota ne sklicuje niti na zakon o ratifikaciji niti na enostransko izjavo v njem. Ne glede na podrobnosti, morebitne kritike ali ugovore, je jasno, da je sporazum zdaj popolnoma in dokončno veljaven. Ne glede na to, ali se najnovejša hrvaška nota sklicuje – ali se ne sklicuje – na zakon in enostransko izjavo, je jasno dvoje: da Hrvaška še vedno vztraja pri svojem stališču (da Slovenija nima pravice do neposrednega izhoda na odprto morje), Slovenija pa se je odpovedala vsem zadržkom, ki jih je glede Hrvaške izražala v evropskih pogajanjih. V pripravah na izmenjavo diplomatskih not je Hrvaška v začetku taktično zahtevala več, kot je potrebovala, zdaj pa se je izkazala kot konstruktivna in velikodušna partnerka. V zvezi s tem se postavlja vprašanje, kaj čaka Hrvaško in Slovenijo, ko bo prva končala pristopna pogajanja: ali bo Hrvaška tudi takrat zamolčala svojo enostransko izjavo in ali bo ostalo pri neveljavnosti Zaščitne ekološko-ribolovne cone za članice Evropske unije?? Ko bi ta veljala tudi za Slovenijo, bi Slovenija pri »točki 5« – ob vsej kooperativnosti in velikodušnosti Hrvaške in arbitražnega sodišča – namesto na odprto morje zaplula v hrvaško cono.Odbor za zunanje zadeve pri Strokovnem svetu SDS
