Veliki Klek ali Grossglockner – Katero ime je starejše?

Namen referata je utemeljitev teze, da je prvotno slovensko ime Veliki Klek (3.798 m)za najvišjo goro Republike Avstrije Grossglockner starejše od današnje nemške oblike. Nemški pisni viri se s to tezo ne ukvarjajo, po drugi strani pa priznavajo, da je ime slovitega ledenika Pasterzen pod Velikim Klekom slovenskega izvora, ker je v njem ohranjen spomin na staro pašno planino Pastirci (ali Na Pastircih), ki jo je med zadnjo, tako imenovano malo ledeno dobo prekril večni led današnjega ledenika.

Strokovni dvom o nezanesljivosti zgodovinskih virov je razviden tudi iz obsežne knjige Schatzkammer Hohe Tauern, 2.000 let rudarjenja (zlatokopov),Verlag Anton Pustet Salzburg, 2000: »Pred koncem 13. stoletja ni nobenih eksaktnih podatkov, originalnih listin. Starejše pisno izročilo je sekundarno, prepisano, zato so ti viri vprašljivi. Za dokazovanje domnev so danes nujno potrebne arheološke raziskave s pelodnimi analizami in analizami C14 (oglje).«

Kako se je Veliki Klek imenoval pred letom 1561, ko je bil na geografski karti prvič zapisan kot Glockener, ne vemo, saj je bila takrat že zdavnaj končana germanizacija ledinskih imen v Visokih Turah. O prvotnih staroselskih toponimih ni pisnih dokumentov ali pa so prikriti, morda celo zavestno zamolčani. Za argumentacijo izhodiščne teze je potrebno logično sklepanje na podlagi geneze nemške oblike Glockner (tudi Kleckner), upoštevanje mitološkega izročila, povezanega s Kleki (gora čarovnic), dokumentiranega tudi za Veliki Klek in Pastirce, ter najnovejše raziskave avstrijskega etimologa prof. dr. Pohla.

Veliki Klek je žal postal tudi šolski primer prevajalskega poneumljanja, ko so nekateri slovenski pisci in prevajalci zaradi nepoznavanja izvirnega slovenskega imena začeli vsiljevati dobesedni prevod nemškega imena Großglockner s skrpucalom Veliki Zvonar ali celo Veliki Zvonik.