Velike razlike v znanju nas morajo skrbeti

»Država mora oblikovati ustrezne okoliščine, v katerih se otrok lahko počuti varno in dobro,« je na novinarski konferenci ob Svetovnem dnevu otroka dejal predsednik Odbora za šolstvo in šport pri Strokovnem svetu SDS in evropski poslanec dr. Milan Zver. »Velike razlike, ki se kažejo v znanju otrok med regijami, nas morajo skrbeti in bi morali narediti vse, da se odpravijo,« pa je dodala predsednica Komisije za vrtce in osnovno šolstvo pri Strokovnem svetu SDS Mojca Škrinjar. Dr. Zver je uvodoma spregovoril o demografski situaciji v Sloveniji in Evropski uniji. Kot je dejal, slednja posveča med vsemi regijami na svetu največ pozornosti mladim in otrokom in se lahko pohvali z najvišjo ravnjo zaščite otrok. Kljub temu pa se po njegovih besedah Evropska unija in Slovenija na tem področju soočata z vrsto problemov. Na prvem mestu je izpostavil staranje družbe. Poudaril je, da se v Sloveniji od leta 2005 demografska slika izboljšuje, vendar še zdaleč ni tako dobra, kot je bila leta 1981, ko se je na leto rodilo 31.000 otrok. »Država mora oblikovati ustrezne okoliščine, v katerih se otrok lahko počuti varno in dobro,« meni predsednik odbora za šolstvo in šport. Zadnji demografski porast je na njegovo presenečenje zlasti lokalnim skupnostim prinesel več problemov kot veselja, saj po njegovem mnenju niso dovolj sledile spremembam na tem področju in so zanemarile vlaganja v infrastrukturo.

Dotaknil se je tudi pomena solidarnosti. Pomembno merilo za solidarno družbo je po njegovem mnenju obnašanje družbe do marginalnih družbenih skupin in manjšin. Kot je dejal, so prav otroci ena izmed najbolj ranljivih družbenih skupin, »ki zahteva še posebej senzibilni odnos večinske skupnosti in države«. Nekdanji minister za šolstvo in šport je poudaril, da je kljub velikim vlaganjem in dobri infrastrukturi, pomanjkljivosti še kar nekaj. Izpostavil je, da je bilo v mandatu vlade Janeza Janše uvedenih nekaj novosti, ki kakovost bivanja otrok v vrtcih in osnovnih šolah bistveno izboljšujejo. Omenil je ukrepe, ki so bili sprejeti v mandatu vlade Janeza Janše, med katerimi je izpostavil brezplačen vrtec za drugega otroka, brezplačno izposojo učbenikov za osnovnošolce, brezplačen topli obrok za srednješolce, vzgojni načrt, ki pomeni manj nasilja v šolah, posodobljene učne načrte za osnovno šolo in gimnazijo ter nove programe za poklicno izobraževanje.

Predsednica Komisije za vrtce in osnovno šolstvo pri Strokovnem svetu SDS Mojca Škrinjar je uvodoma poudarila, da se Slovenija kot pridružena članica po podatkih publikacije Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) – Education at a Glance 2009, uvršča nad povprečje OECD, kar zadeva število petnajstletnikov z vrhunskimi dosežki pri matematiki, naravoslovju in bralni pismenosti. Vendar pa izpostavlja, da močno zaostaja za vrhunskimi dosežki, ki jih izkazujejo petnajstletniki z vrhunskimi dosežki npr. na Finskem in Novi Zelandiji. »To pomeni, da se znajo z nadarjenimi ukvarjati bolje kot mi,« je prepričana Škrinjarjeva.

Izpostavila je tudi depriviligirane skupine, najsi gre za cele regije, ali migrante. »Tudi omenjena publikacija poudarja, da nekako ne znamo poskrbeti za te učence,« pravi Škrinjarjeva. Vrhunske dosežke učencev vidi kot garancijo za boljšo gospodarsko stanje, zato je prepričana, da bi morali temu področju v krizi namenjati še posebno pozornost.

»Ta hip je v splošni razpravi, ki traja zgolj 8 dni, predlog pravilnika o upravljanju učbeniških skladov, ki se oddaljuje od rešitve brezplačne izposoje učbenikov za vse učence v osnovni šoli. 4. člen predloga določa le, da bo minister povrnil izposojevalnino, če bo v proračunu dovolj denarja,« je poudarila predsednica komisije za vrtce in osnovno šolstvo. Predlagala je, da se ohrani pravica do brezplačne izposoje učbenikov za vse učence in se s tem zagotovi ustavno pravico do brezplačnega obveznega šolanja.

Kot je poudarila, Slovenija še vedno ne izvaja programov za migrante, čeprav je bil že v prejšnjem mandatu narejen celoten projekt in za to obstaja tudi vsa potrebna zakonska podlaga. Izpostavila je tudi, da je bil v mandatu vlade Janeza Janše pripravljen projekt zgodnjega poučevanja tujega jezika v vrtcu in prvem triletju osnovne šole, v celoti podprt z evropskim denarjem, ki pa je popolnoma zamrl.

Državo je pozvala, naj krepko razmisli o pozitivni diskriminaciji depriviligiranih območij, kot je npr. Prekmurje in jim nameni več denarja. »Velike razlike, ki se kažejo v znanju otrok med regijami, nas morajo skrbeti in bi morali narediti vse, da se odpravijo,« je prepričana Škrinjarjeva.