Velika noč – praznik zmage in novega življenja
četrtek, 13. 4. 2017Medtem ko nekateri radostno praznujemo Veliki teden, drugi kristjani trpijo Kristusov pasijon na svojem lastnem telesu.
»Z mirom v duši,
z ljubeznijo v srcu
in z vero v Boga se veselite velikonočnega Blagoslova!«
Smo v velikem tednu, ko postni čas, čas premišljevanja o Jezusovem trpljenju in smrti doživi svoj vrhunec – in konec. Pred nami je sveto velikonočno tridnevje, ki povzema praktično vso bistveno vsebino krščanstva: veliki četrtek je dan postavitve evharistije, ko je Jezus svojim učencem dal hrano – sam sebe. Svojim učencem je tudi umil noge in jim pokazal, kako pomembna je drža služenja. Naloga predstojnika je, da služi, ne da drugi strežejo njemu. Navsezadnje tudi sam izraz »minister« namiguje na to.
Veliki petek je edini dan v letu, ko Cerkev ne obhaja maše. Na ta dan se spominjamo smrtne obsodbe Jezusa – zagotovo v enem najbolj umazanem sodnem procesu v svetovni zgodovini -, nato tudi križevega pota in nazadnje Jezusove smrti na križu ter njegovega pokopa v grob, ki sploh ni bil njegov. Na ta tragični dan se je zdelo, da je ugasnilo še zadnje upanje. Tisti, ki je ozdravljal bolnike in celo obujal mrtve, je bil kot hudodelec usmrčen na način, ki je bil tedaj »v modi« – z okrutnim križanjem. Tri strašne in dolge ure je Jezus umiral na križu, ob tem pa molil za svoje preganjalce. Zdelo se je, da je vsega konec, da je vsak up pokopan. Jezus je mrtev!
Toda dan po praznični soboti se je vse spremenilo. Grob, v katerega so pokopali Jezusa, je bil prazen in odprt. In ne samo to: tisti, ki je bil malo prej umorjen, se je prikazal: Mariji Magdaleni, Petru, pa dvema učencema na poti v Emavs, nazadnje pa enajsterim apostolom, ki so se skrivali pod vtisom srhljivega velikega petka. Smrt je bila premagana!
Nedavno smo brali o napadu na koptske kristjane v Egiptu, v lanskem letu je bila preko socialnih omrežij sprožena molitvena pobuda za rešitev salezijanca Toma, ki je bil ugrabljen iz Doma misijonark ljubezni v Jemnu. Njegova usoda je še danes negotova. Medtem ko nekateri radostno praznujemo Veliki teden, drugi kristjani trpijo Kristusov pasijon na svojem lastnem telesu. Tudi slovenski narod je bil zaradi Kalvarije sredi leta 1945 zdesetkan. Zdi se, da smo še vedno v času, ko drhal vpije »Križaj ga!«. Pa vendar zarja velikonočnega jutra v sebi nosi moč, upanje in svetlobo, ki premaga vsako zlo.
Naj bodo prihajajoči dnevi v znamenju veselja in upanja, da trpljenje in smrt nimata zadnje besede v našem življenju. Velika noč je namreč praznik zmage dobrega nad zlim, česar se premalo zavedamo. Ljubezen je močnejša od sovraštva, kajti naš Bog je Bog ljubezni.
Krščanski forum SDS
