Odgovore na vprašanja v zvezi z minimalno plačo v Sloveniji je podala le Romana Tomc.
Delavska zveza SDS je na začetku volilne kampanje za predsedniške volitve na kandidate za predsednika Republike Slovenije naslovila sledeča konkretna vprašanja:
- Kakšen je vaš pogled na plačno politiko v Republiki Sloveniji?
- Ali ste za ureditev minimalne plače v Republiki Sloveniji na urno postavko?
- Kako komentirate dejstva, da živi v Republiki Sloveniji 39.133 upokojencev, ki imajo več kot 40 let pokojninske dobe, njihova pokojnina pa ne presega praga tveganja revščine, le-tega ne dosega niti povprečna pokojnina, ki znaša 612 evrov?
- Kot bodoči/a predsednik/ca boste lahko storili konkretno kaj, da bi stanje na področju plačne politike, socialne varnosti za delavce z minimalno plačo in upokojence s sramotno nizkimi pokojninami bistveno izboljšali?
V Delavski zvezi SDS smo do danes prejeli le odgovor od gospe Romane Tomc, kandidatke Slovenske demokratske stranke za predsednico Republike Slovenije. Objavljamo ga v celoti.
- V Republiki Sloveniji plačna politika ni enotna ter pregledna, slovenski plačni model ni primerljiv z evropskimi, potrebno bi ga bilo na novo oblikovati. Pri nas plače ne zasledujejo rasti produktivnosti, absolutno pa so preveč obremenjene z davki in prispevki, obenem se različno obračunavajo v različnih dejavnostih, saj so se plačni sistemi razbili, vse navedeno pa vodi do razslojevanja v družbi. Naj pa povem, da sem proti vmešavanju države v plače, ki se izplačujejo v gospodarstvu. Zagovarjam pošteno plačilo, pri čemer imam v mislih povezavo s produktivnostjo. Uspešnost podjetja naj se odrazi tudi na plačah zaposlenih. Prepričana sem, da dobri delodajalci takšno prakso že upoštevajo. Pri tem opozarjam tudi na trenutno izkrivljeno razmerje med minimalno plačo in izhodiščno plačo za posamezen tarifni razred, kot to urejajo kolektivne pogodbe. Delodajalci in sindikati naj pričnejo pogajanja o uskladitvi (prilagoditvi) izhodiščnih plač glede na realno stanje.
- Pri minimalni plači gre za pomemben institut socialne in ekonomske politike držav. Minimalno plačo v eni od oblik danes uporablja 182 držav, kako zelo je pomembno, da je ta institut urejen, pa priča tudi dejstvo, da na to opozarjajo številni mednarodni dokumenti. Minimalna plača posega na dve ločeni področji politik, na področje socialne politike in na področje politike urejanja trga dela. Področje minimalnih plač se na nivoju EU ne ureja, ni enotne definicije minimalne plače oziroma ni določbe, kaj naj minimalna plača vključuje, vendar pa več resolucij Evropskega parlamenta poziva k urejanju minimalne plače z namenom zmanjševanja revščine. V letu 2008 je Evropski parlament, na primer, pozval svet EU, da opredeli kot cilj EU, da morajo minimalne plače znižati vsaj 60% povprečne plače. Zavedam se, da je treba vzpostaviti drugačno ureditev minimalne plače, kot jo imamo doslej, ena od možnosti je na urno postavko ali pa določena različno po različnih sektorjih različno, kjer pa urna postavka ne bi smela biti nižja od določene urne postavke, ki je določena na državni ravni.
- Upokojenci predstavljajo pomemben del naše družbe in nujno je, da so njihove pokojnine dovolj visoke, da lahko živijo dostojno življenje. Pokojninski sistem je potrebno prilagoditi na način, da bo vzdržen in da bo ustrezal razmeram, v katerih živimo. Trenutni sistem nam tega žal ne omogoča in zato nujno kliče po prenovi. Dober pokojninski sistem je eden od temeljev socialne države. Upokojenci potrebujejo finančno varnost in stabilnost, kar lahko omogočijo samo dostojni pokojninski prejemki. Odgovornost, da najde rešitve, ob katerih se bodo naši državljani počutili kot državljani socialno pravične države, je na slovenski vladi. Svetla točka je bela knjiga o pokojninah, ki vsebuje kar nekaj dobrih rešitev, najti je treba le politično voljo za njeno implementacijo. Vsekakor je nedopustno ter krivično, da vsi tisti upokojenci, ki so delali več kot 37 let, prejmejo pokojnino, ki jim ne omogoča dostojnega preživetja.
- Ker so težave, ki jih imamo na področju trga dela, pokojnin, mladih, pa tudi na področju zdravstvenega, šolskega sistema ter sodstva sistemske narave, bo moj prvi ukrep, ki ga bom kot predsednica sprejela ta, da bom odprla razpravo o prenovi glavnih državnih podsistemov in zahtevala, da se ta razprava konča z jasnimi rešitvami in zavezami.
Naknadno je odgovore poslala tudi predsedniška kandidatka Nove Slovenije Ljudmila Novak. Odgovore objavljamo v celoti:
- V Sloveniji so plače med najbolj obremenjenimi na svetu z davki in prispevki. Že le z nekoliko višjo plačo delavec pade v višji dohodninski razred, zato kvalitetna delovna sila odhaja v tujino. Pretirano obdavčeni so tudi bonusi, nagrade in podobna izplačila. Potrebno je omejiti plačevanje prispevkov navzgor s sprejetjem razvojne kapice in z nižjimi prispevki razbremeniti delodajalce, da bi ti lahko zaposlovali bolj kvalificirane kadre, ki bi pospešili razvoj gospodarski razvoj. Posledično bi se izboljšala konkurenčnost in zniževala inflacija. Manj izobraženi kadri pa bi ob znižanju prispevkov prejeli višje izplačilo. Ravno te cilje smo izpostavili ob dvakratni vložitvi predloga Zakona o prispevkih za socialno varnost, pa žal pri vladajočih socialistih obakrat ni bilo posluha za razvojno naravnane predloge.
- Predlog je zanimiv in ga poznajo tudi na primer v Nemčiji. Je pa potrebno pri uvajanju novih ureditev upoštevati tudi specifiko naše države. Ena od posledic določene urne postavke bi bilo lahko zmanjšanje števila delovnih mest in selitev proizvodnje v države s cenejšo delovno silo. O tem vprašanju se je treba nujno dogovarjati v okviru socialnega dialoga.
- Slovenski pokojninski sistem je nevzdržen, na kar v Novi Sloveniji stalno opozarjamo. Ravno letos smo predstavili predlog pokojninske reforme, s katerim bi uvedli tristebrni sistem z obveznim pretočnim I. stebrom, obveznim naložbenim II. stebrom ter izbirnim III. stebrom. Ocenjujemo, da lahko le tako zagotovimo, da bo najnižja starostna pokojnina vsaj dosegla prag revščine (danes okoli 617,00 EUR). Eden od razlogov za izgubljanje vrednosti pokojnin je neusklajevanje pokojnin v zadnjih letih. Valorizacijski količniki za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let dela po ZPIZ-1 so se določali tako, da so ustrezali gibanjem povprečnih plač in tudi pokojnin v koledarskem letu pred uveljavitvijo pravice do pokojnine. Glede na to, da pokojnine niso sledile rasti plač, ampak so zaostajale, so ti količniki vplivali na zniževanje pokojnin. Po izračunih naj bi pokojnina konec leta 2024, ko bi bilo zaključeno prehodno obdobje postopnega dvigovanja polne upokojitvene starosti za ženske, znašala le še 53 % plače, ki jo je zavarovanec prejemal v zadnjem letu pred upokojitvijo. Potrebno bi bilo redno usklajevanje pokojnin z rastjo plač in tudi rastjo življenskih stroškov (predvsem za upokojence pod pragom revščine).
- Potrebno je konstantno opozarjati na omenjeno problematiko in veliko potrebo po spremembah v gospodarski zakonodaji ter tudi na kršenje pravic delavcev. Ne sme se spregledati tudi upokojencev, ki živijo pod pragom revščine. Predsednik lahko s svojo politično avtoriteto v svojih nastopih izpostavi pomanjkljivosti na teh področjih. Sama bom kot predsednica Republike Slovenije odprla forum, redne pogovore o vseh perečih temah za prihodnost Republike Slovenije in njenih državljanov.
V Delavski zvezi SDS še vedno čakamo na konkretne in jasne odgovore naslednjih kandidatov za predsednika RS: Suzane Lare Krause, Angelce Likovič, Maje Makovec Brenčič, Borisa Popoviča, Andreja Šiška, Marjana Šarca in Boruta Pahorja. V kolikor bomo odgovore prejeli, jih bomo javno objavili.
