V UKC Maribor vse do leta 2014 brez ustrezne evidence kupljenih, porabljenih ali poškodovanih žilnih opornic

Jelka Godec (170)

V UKC Maribor poteka elektronsko beleženje žilnih opornic šele od leta 2014.

Na današnjem zaslišanju pred preiskovalno komisijo glede nakupa in prodaje žilnih opornic je pričal zaposleni v laboratoriju za interno kardiologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Dejan Perša. Za njegovo zaslišanje se je predsednica preiskovalne komisije Jelka Godec odločila po tem, ko so nekatere priče na zaslišanjih večkrat omenile prav njegovo ime.

Perša je uvodoma povedal, da je v UKC Maribor zaposlen od 1. aprila 2001 na delovnem mestu v že omenjenem laboratoriju, kjer poleg sodelovanja pri operacijah skrbi tudi za to, da je na oddelku na razpolago dovolj zdravstvenega materiala, vključno z žilnimi opornicami, skrbi pa tudi za skladiščenje zdravstvenega materiala. Zatrdil je, da pri tem nima nobenega vpliva na to, katere vrste in kolikšno količino žilnih opornic bodo nabavili. V zvezi z nakupi pa je dejal, da je njegova naloga, da izpolni zahtevnico, na katero zapiše vrsto in količino potrebnega medicinskega materiala, vendar da ni on tisti, ki bi odločal o tem, kateri material se kupuje. Odločitev o tem, kateri material je potreben, je po njegovih besedah v pristojnosti zdravnikov, zahtevnico pa mora najprej odobriti predstojnik oddelka ali njegov namestnik ter nato še vodja nabavne službe in nazadnje direktor UKC. Jelka Godec je Peršo ob tem soočila s konkretno zahtevnico, ki jo je imela pred seboj, in povedala, da njegove navedbe ne držijo, saj da na njej razen njegovega podpisa in podpisa predstojnika oddelka ni podpisan nihče drug. V nadaljevanju je na vprašanje predsednice preiskovalne komisije, ali ima popoln nadzor na tem, kar se dogaja v skladišču, presenetljivo odgovoril, da mu »takšna naloga ni bila nikoli dodeljena.«

Konkretno glede naročanja žilnih opornic je Perša sprva trdil, da vedno naroča le tisto, kar mu naročijo zdravniki oziroma kar določijo njegovi nadrejeni in da je zahtevnice izpolnjeval glede na realne potrebe oziroma ko je določenih žilnih opornic skorajda zmanjkalo. Po dodatnih vprašanjih Jelke Godec se je izkazalo, da njegove navedbe ne držijo povsem. Sicer pa je doslej preiskovalna komisija že ugotovila, da so v UKC Maribor nakupovali žilne opornice tudi takrat, ko so jih imeli sicer dovolj na zalogi.

Na vprašanje predsednice preiskovalne komisije, ali je Perša imel kdaj stike z dobavitelji in ali je od njih prejel denarno stimulacijo v zameno za naročanje točno določenih žilnih opornic, je Perša večkrat odgovoril nikalno. Jelka Godec ga je opozorila na posledice krivega pričanja in ga soočila z nekaterimi izjavami dobaviteljev – slednji so namreč dejali, da so z njim imeli stike. Po nekajkratnem zapletanju pri odgovoru je Perša priznal, da je bil z dobavitelji v kontaktu, z nekaterimi celo tedensko, in ob tem navedel podjetji Mark Medical in Animus. Glede denarne stimulacije pa je še naprej trdil, da je nikoli ni prejel. Perša je različno odgovoril tudi na vprašanje, ali je kadarkoli opazil, da je oddelek nabavil več žilnih opornic, kot jih je potreboval. Sprva je zatrdil, da do tega nikoli ni prišlo. V nadaljevanju pričanja pa je pojasnil, da je v primerih, ko je prišlo na oddelek preveč opornic, na to opozoril predstojnika.

Jelka Godec je na zaslišanju prebrala tudi izjave nadrejenega zdravnika Vojka Kaniča, ki je priznal, da je Perši večkrat predal bianco zahtevnice za naročilo določenih žilnih opornic. Perša je odgovoril, da to ne drži, da kaj takega od Kaniča ni nikoli dobil, in po dodatnih vprašanjih Godčeve dejal, da lahko svoje izjave ponovi tudi na soočenju s Kaničem na sodišču. Dejal je še, da tudi nikoli ni naletel na primer, da bi kateri od zdravnikov žilno opornico »podaril« svojem kolegu v drugi bolnišnici. Ob tem pa ga je Godčeva spomnila, da je njegov nekdanji nadrejeni Vojko Kanič pred preiskovalno komisijo pojasnil, da je svojemu kolegu v tuji državi podaril dve žilni opornici.

Čeprav ima na skrbi stanje zalog materiala na oddelku, Perša ni znal pojasniti, kako so evidentirali podarjeni material, da bi bilo to vidno pri inventuri. Dejal je, da tudi ne pišejo zapisnikov o poškodovanih žilnih opornicah, ki jih morajo zavreči, ampak zgolj naredijo zaznamek v "posebnem zvezku". Pred letom 2014 niso počeli niti tega. Tako smo danes torej izvedeli tudi, da v UKC Maribor elektronsko beleženje žilnih opornic poteka šele od leta 2014. To pomeni, da pred tem niso obstajali zanesljivi podatki o številu kupljenih ali porabljenih žilnih opornic, o številu poškodovanih žilnih opornic, pa tudi, koliko jih je bilo v določenem trenutku v skladišču.

Člani komisije so izrazili začudenje nad pričanjem Perše. Očitali so mu dvoumnost razlag, spreminjaje izjav, laži in neresnice. Del zaslišanja pa so opravili tudi na za javnost zaprti seji.

Naslednja seja preiskovalne komisiji bo že jutri, ko bosta pričala nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek, ki je od aprila do septembra 2014 prevzela funkcijo ministrice za zdravje, in Borut Smrdel, predsednik državne revizijske komisije. Vabljeni k spremljanju na TV Slovenija 3 od 11. ure dalje.

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ POSLANSKO VPRAŠANJE
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti?

Preverite, vprašajte, predlagajte.