V Strasbourgu opozorili na nasilje totalitarnih sistemov in kršitve človekovih pravic

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je v dneh, ko je potekalo imenovanje novega slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, gostila razstavo o totalitarizmih v Evropi, ki jo je pripravila Evropska platforma spomina in vesti, ki je nastala na podlagi Praške deklaracije o evropski zavesti in komunizmu.             

Vsebinsko izhodišče platforme izhaja iz dejstva, da so številne evropske države doživele nasilje totalitarnih sistemov – komunizma, nacizma in fašizma – in kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin v 20. stoletju. Doživete grozote je potrebno osvestiti in jih ovrednotiti kot del skupne evropske zgodovine. To zgodovinsko izkušnjo je potrebno uporabiti v izobraževalnem procesu, in sicer kot sredstvo za poudarjanje pomena temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter vladavine prava in drugih vrednot, na katerih temelji Evropska unija. Temeljno izhodišče je, da je potrebno vse totalitarne sisteme obravnavati z enakimi merili. Prav s tem temeljnim izhodiščem pa imajo težavo leve stranke v Sloveniji, ki že več let vztrajno zavračajo sprejem Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu v Sloveniji, ki obsoja vse tri totalitarizme.

Spomnimo, da je Evropska platforma spomina in vesti tudi že pozvala slovensko vlado, naj Slovenija sledi zgledu Nemčije, Poljske in Češke ter odpre arhive širši javnosti. Odprtje arhivov nekdanjih tajnih služb priporoča tudi Evropski parlament, je leta 2014 poudaril predsedujoči Platformi Göran Lindblad, ki pravi: »Dostop do teh arhivov mora biti omogočen vsakomur, da se lahko učimo iz grozot preteklosti. Nedemokratična vladavina in kršitve osnovnih človekovih pravic se ne smejo več zgoditi na evropskih tleh.« Slovenska leva oblast pa je ravnala nasprotno, saj je arhive tajne politične policije še dodatno zaprla oziroma povsem omejila dostop do njih, žrtve in krvnike pa izenačila.

Del razstave je posvečen tudi totalitarnemu komunističnemu sistemu v Sloveniji. Mednarodno javnost seznanja, da so vojaške enote komunističnega voditelja Josipa Broza Tita po vojni izvensodno pobile okoli 130.000 ljudi, od tega 15.000 Slovencev in da je bilo na ozemlju Slovenije odkritih preko 600 množičnih morišč. Razstava med totalitaristično strukturo oblasti, ki je bila odgovorna za vojne zločine in zločine proti človeštvu poleg Josipa Broza Tita posebej izpostavlja Ivana Mačka Matijo, političnega komisarja in vodjo OZNE, Mitjo Ribičiča-Cirila, prav tako vodilnega člana OZNE, ter Borisa Kidriča, ki je bil med drugim poleg Edvarda Kardelja del najožjega vodstva slovenske Komunistične partije Slovenije in znan po obračunavanju z vsemi nekomunističnimi elementi tako znotraj kot izven OF.