V stranki Zorana Jankovića prav mogoče združeni elementi levega in desnega ekstremizma
torek, 13. 12. 2011Volitve so bile 4. decembra. Bile so legalne in legitimne. Glas vsakega volilca in državljana na njih šteje enako. Stranka, ki je relativni zmagovalec volitev, naj čimprej sestavi koalicijo in vlado in to iz tistih, ki se razglašajo za takšne ali drugačne moralne zmagovalce. Dovolj jih je za večino v Državnem zboru. Obljubljali so dvig standarda že v letu 2012 in naj začnejo čimprej delati na tem. SDS bo tudi iz opozicije podprla vse ukrepe, ki bodo koristni za ljudi.Zapis na spletni strani SDS, ki ni stališče stranke, ampak eno od objavljenih mnenj navadnega državljana, seveda ni sovražni govor. Nasprotno. V njem Tomaž Majer opozarja pred pojavom sovražnega govora, s katerim so po njegovem mnenju strašili nove državljane, da bi volili Zorana Jankovića. Očitno je bil to kar razširjen pojav, sicer ne bi bilo takšnih sprevračanj, banaliziranja in odvračanja pozornosti od problemov, na katere zapis opozarja. Vsak posameznik si mnenje Tomaža Majerja lahko končno sam prebere in si ob njem ustvari tudi svoje mnenje do njegovih ocen. V demokratični, odprti družbi ne bi smel nihče tako podcenjevati ljudi, da bi jim z orkestriranimi medijskimi gonjami vsiljeval njemu všečne razlage.
V normalnih razmerah bi to pojasnilo zadostovalo. A v zadnjih dneh se je sredi ponovnega medijskega pogroma nad SDS, v katerega se je z zgornjo izjavo vključil tudi Zoran Janković, spet uveljavil novorek vsestranskega fašistoidnega etiketiranja. Zato poglejmo, kako bi se v jeziku Zorana Jankovića in njegovih podpornikov glasil odgovor na citirane navedbe:”Za državo in državljane je žalitev, da se predsednik liste Zorana Jankovića, ki se piše Zoran Janković in ki je bil izvoljen za poslanca, boji sestankov v parlamentu. Še večja žalitev je samorazglašanje imenovanega za uspešnega gospodarstvenika ob blokiranih računih njegovih na pol prenesenih podjetij, velikanskem minusu na osebnih računih in nepoplačanih podizvajalcih še iz časov, ko je bil sam tudi direktor svojih podjetij. Še večja sramota so samomori nekaterih nepoplačanih podizvajalcev, ki so gradili Stožice. V stranki, ki se imenuje po Zoranu Jankoviću, prav mogoče najdemo močne sledi korupcije in klientelizma, ki so jih odkrili pristojni davčni organi, zasledimo pa prav mogoče lahko tudi močne elemente tako desnega (pajdaški kapitalizem, izkoriščanje podizvajalcev) kot levega (skandiranje imena diktatorja ob njegovi izvolitvi, omalovaževanje žrtev totalitarizmov) ekstremizma. Za demokratično EU je nepredstavljivo, da bi ob zmagi kake stranke npr. v vzhodnem delu Nemčije privrženci njenega liderja skandirali Honecker, Honecker ali v zahodnem delu Adolf, Adolf. Že samo poimenovanje stranke po liderju Jankoviću namreč povsem mogoče vsebuje močne simbolne elemente fašistične oziroma nacionalsocialistične miselnosti.”
