V središču družinskega zakonika bi moral biti interes otroka

Koalicijski kompromis Družinskega zakonika pomeni brezkompromisno degradacijo zakonske zveze in družine v obliki, ki smo jo v Sloveniji poznali stoletja. Včeraj je potekalo nadaljevanje 19. redne seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, kjer se je obravnaval predlog Družinskega zakonika. Med razpravo se je še enkrat izkazalo, da koalicijski kompromis pomeni brezkompromisno degradacijo zakonske zveze in družine v obliki, ki smo jo v Sloveniji poznali stoletja. Med samo razpravo je eden izmed gejevskih aktivistov označil poslanca SDS za nekoga z zatrtimi spolnimi fantazijami, samo zato, ker je citiral strokovne članke iz svetovne literature na temo o genskem inženiringu. Pri teh žalitvah pa predsednica odbora Andreja Črnak Meglič (SD) razpravljavca ni prekinila. Razprava je torej zopet potekala z elementi sovražnega govora in žalitvami do tistih, ki želijo z Družinskim zakonikom na prvo mesto postaviti koristi otroka.

SDS je v postopku predlagala dodatne amandmaje, s katerimi je želela izboljšati nekatere nedomišljene člene predloga Družinskega zakonika, vendar so bili amandmaji v večini zavrnjeni. Tako je poslanska skupina SDS predlagala, da bi se iz družinskega zakonika izključila možnost, da bi istospolne partnerske skupnosti odločale o rojstvu otrok. V Ustavi RS je namreč določeno, da lahko zakonca, ki jih ta zakon sicer izenačuje z istospolnima partnerjema, svobodno odločata o rojstvu svojih otrok. Člen v predlogu Družinskega zakonika, ki velja tudi za istospolne skupnosti, pa govori o tem, da lahko partnerja v istospolni skupnosti odločata o rojstvu otrok. Torej katerihkoli otrok, ne samo svojih. Takšna določitev pravice do rojstva katerihkoli otrok pa lahko pripelje do vrsto zlorab bodisi pri nadomestnem materinstvu v tujini, ali pa v primeru vsakdanjih odnosov.

Zavrnjen je bil tudi amandma SDS, po katerem bi imel otrok, spočet z biomedicinsko pomočjo, pravico do ugotavljanja biološke matere ali biološkega očeta z namenom odkritja svojih dednih bolezni. Podobno je bilo do sedaj urejeno v Zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, vendar sedanji 133. in 134. člen predloga Družinskega zakonika izrecno prepovedujeta ugotavljanje materinstva ali očetovstva takšnim otrokom, kar je najmanj nejasna ureditev, če ne celo neustaven poseg v ustavno pravico do zdravstvenega varstva.

Odbor je prav tako zavrnil predlog SDS, da bi se prepovedalo, da se od otroka v ločitvenem postopku zahteva odločitev, pri katerem od staršev bi rad živel po ločitvi, saj bi se s tem na otroka prelagalo preveliko breme odločitve, ki bi jo morda kasneje obžaloval. Seveda pa bi se lahko otrok vedno samostojno brez pritiska odločil pri komu želi živeti po ločitvi staršev oziroma se upošteva otrokovo mnenje o razmerah v družini.

Po dolgi razpravi pa je odbor le potrdil dva amandmaja poslanske skupine SDS, s katerima bo v družinskem zakoniku določilo, da mora država telesno in duševno prizadetim nuditi še posebno skrb ali pomoč, kar bo urejeno tudi s posebnim zakonom. Prav tako je odbor potrdil amandma SDS, s katerim se enemu ali obema od staršev, odvzame starševsko skrb v primeru najhujših možnih zlorab otroka.

Navkljub temu, da sta bila sprejeta dva amandmaja poslanske skupine SDS, se brezkompromisno sprejemanje koalicijskega “kompromisa” nadaljuje. Na naslednjem nadaljevanju odbora se bo obravnavalo najbolj sporen člen o posvojitvi otrok. Vladna koalicija je pri predstavitvi tega “kompromisa” zavedla javnost s tem, da naj bi istospolnim partnerjem dovolila le posvojitev biološkega otroka enega izmed partnerjev. Vendar to ne drži, saj gre za posvojitev kateregakoli otroka (npr. tudi posvojenega v državah tretjega sveta) partnerja in ne samo za biološkega otroka. V poslanski skupni SDS pričakujemo, da bo vladna koalicija vsaj pri temeljnih določilih Družinskega zakonika o posvojitvah na prvo mesto postavila koristi otroka in ne želja tistih, ki zavračajo odnos, iz katerega se rodi otrok.