V spomin dr. Ljubu Sircu, disidentu, intelektualcu, pogumnemu Slovencu in članu SDS

Včeraj, 1. decembra, nas je pretresla vest, da je v 97. letu starosti umrl mednarodni priznani ekonomist in pravnik dr. Ljubo Sirc. Zadnja leta svojega življenja je preživel na svojem domu na Škotskem, kjer si je po letih disidentstva skupaj z ženo Sue in hčerko Nadjo ustvaril dom.

Življenje dr. Sirca se je pričelo 19. aprila 1920 v Kranju. Po opravljeni maturi je študiral pravo v Ljubljani, vseskozi ga je zanimala tudi ekonomija. To zanimanje lahko pripišemo dejstvu, da je bil njegov oče Franjo Sirc eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov v tistem času.

Ker je morala družina dr. Sirca zaradi nemške okupacije iz Kranja oditi v Ljubljano, se je v mladeniču zelo kmalu razvil uporniški duh. Na začetku druge svetovne vojne se je pridružil skupini Stara pravda, ki je bila sprva del Osvobodilne fronte. Gnala ga je neizmerna želja po branjenju domovine in slovenskega jezika, hkrati pa je vseskozi verjel v idejo svobodnega človeka, kar pa se mora nenazadnje odslikavati tudi na ekonomskem področju. Liberalizacija in prosta pot za podjetniške ideje sta bili že iz domačega družinskega okolja zasidrani v glavi in srcu dr. Sirca.

Tako razmišljujoči mladi pravnik in navdušenec nad ekonomijo je kmalu spoznal, da namere komunistične partije, ki je stala za Osvobodilno fronto, niso skladne z idejami, ki jih je zagovarjal sam. Nenazadnje pa so tudi Staro pravdo kmalu izključili iz Osvobodilne fronte. Po koncu druge svetovne vojne je želel dr. Sirc sodelovati pri vzpostavitvi demokratične opozicije komunistični oblasti, kot da še vedno ne bi povsem verjel nameram in skrbno načrtovanim potezam komunistične oblasti po popolnem obvladovanju političnega in družbenega življenja v Jugoslaviji.

Leta 1947 je bil dr. Sirc zaradi svojih prizadevanj po demokratičnosti na Nagodetovem procesu, tako kot mnogi drugi pokončni Slovenci, krivično obsojen na smrt. Skupaj z njim je bil obsojen tudi njegov oče, ki je kmalu zatem umrl. Smrtno kazen so dr. Sircu kasneje spremenili v 20 let zapora, izpustili pa so ga leta 1954, po sedmih letih in pol prestanega zapora.

Totalitarna, komunistična država, kakršna je postala Jugoslavija, ni bila mesto za intelektualca širokega duha kot je bil sam. Sprva je tako emigriral v Italijo, nato pa se je preselil v Veliko Britanijo.

V tujini se je uveljavil kot izjemen poznavalec ekonomije in zelo kritičen poznavalec socialističnih gospodarstev, predaval je po vsem svetu, njegova zapuščina na ekonomskem področju pa je izjemno bogata, prav tako je izjemen njegov opus publicističnih del. Leta 1961 je doktoriral v Švici, leta 1983 pa ustanovil Center za raziskovanje komunističnih ekonomij. Je tudi prejemnik visokega odlikovanja in priznanja Združenega kraljestva CBE (komtur viteškega reda), ki mu ga je za njegovo življenjsko delo podelila kraljica Elizabeta II.

A tako kot mnogi slovenski disidenti, ki so morali zaradi krutega komunističnega režima zapustiti svojo domovino, se je tudi srce dr. Sirca želelo vrniti v Slovenijo. Prišel je leta 1989, in sicer z željo, da dejavno pomaga Slovencem in Slovenkam pri graditvi svobodne in demokratične Slovenije. Veličino duha je dr. Sirc tako kot dr. Jože Pučnik pokazal s tem, da proti svojim nasprotnikom, tistim, ki so ga onemogočali, mu celo podpisali smrtno obsodbo, ni gojil nobenih zamer. Krivice, ki jih je moral pretrpeti dr. Sirc zaradi svojih načel in zaradi svojih prepričanj, so bile pozabljene, kajti, kot je povedal sam: »Kuhati zamero po 60 letih je nesmisel. Sam sem 34 let preživel v tujini in ob tem skrbno sledil razvoju doma.«

Dr. Sirc se je tudi iskreno podal v predsedniško tekmo leta 1992, k čemur ga je nagovorila takratna vladajoča Liberalna demokracija Slovenije. A žal je dr. Sirc na lastni koži ponovno občutil, da nasledniki komunistične oblasti, četudi v samostojni Sloveniji, še vedno uporabljajo prav vsa sredstva, da bi dosegli zastavljeni cilj, to je popolno ohranitev oblasti. Dr. Sirc je svojo pokončno držo ter zavezanost vrednotam, ki jim je sledil, pokazal tudi, ko je leta 2010 zavrnil namero takratnega predsednika države dr. Janeza Drnovška, da mu podeli častni znak svobode.

Moralno zadoščenje v novonastali državi pa je dr. Sirc vendarle doživel leta 1991, ko je slovensko sodstvo razveljavilo sodbe vseh obsojenih v Nagodetovem procesu, in ga rehabilitiralo.

Dr. Sirc je bil leta 2004 med pobudniki ustanovitve Zbora za republiko, v času prve vlade Janeza Janše pa član vladnega strateškega sveta. Še posebej veseli smo, da se je dr. Sirc leta 2010 odločil, da se pridruži Slovenski demokratski stranki. Ob včlanitvi smo mu pripravili prav posebno dobrodošlico, ki sta mu jo zaželela predsednik Sveta SDS France Cukjati in predsednik SDS Janez Janša, ki je takrat dejal, da SDS z včlanitvijo dr. Sirca »širi svojo intelektualno-demokratsko bazo.«

Ponosni smo, da smo imeli v svojih vrstah izjemnega intelektualca, pokončnega Slovenca, predvsem pa odličnega človeka. Iskreno sožalje izrekamo ženi Sue in hčerki Nadji ter vsem njegovim bližnjim.

Dr. Ljubo Sirc, počivaj v miru!

*Pričevanje o življenju dr. Ljuba Sirca si lahko ogledate tudi v oddaji Pričevalci, kjer ga je avtor oddaje dr. Jože Možina gostil 10. februarja 2015.