V slovo Mariji Vodišek

Življenje nas je te dni ponovno spomnilo na našo minljivost, ko smo zvedeli, da je v 95. letu starosti umrla naša dolgoletna članica Marija Vodišek.  Ali »Mariči«, kot ji je rad rekel dr. Jože Pučnik, ki ga je Marija nadvse spoštovala. Ob njeni smrti bo tudi v Slovenski demokratski stranki nastala vrzel, saj je bila Marija ne le naša dolgoletna članica, bila je prijateljica, sopotnica ter dobitnica strankinih priznanj vse do  najvišjega priznanja,  diamantnega znaka, ki ga je leta 2014 prejela iz rok predsednika SDS Janeza Janše.

Marija Vodišek je bila rojena v družini zavednih Slovencev. Vzor ji je bil predvsem njen oče, po katerem je podedovala trden značaj in neupogljivost, s katero je premagovala življenjske stiske. Pred njimi ni bežala, ni se uklanjala. Raje je ponosno in z dvignjeno glavo odšla za zaporniške zidove, kot da bi pokleknila pred rdečim nasiljem, ki je grozil njeni družini.

Kot  srednješolka je nekaj let preživela v Franciji, kjer je obiskovala katoliški Inštitut Notre Dame de Siol v Marseillu. Ko se je vrnila v Slovenijo, je v Ljubljani uspešno diplomirala na šoli za medicinske sestre. Po diplomi se je vrnila na svoje rodne Jesenice in se zaposlila v kemijskem laboratoriju. Ko je nekoč v nevarnih razmerah rešila življenje nekemu mlademu Francozu, jo je Francija za pogumno dejanje odlikovala s francoskim državnim odlikovanjem Vitez reda za narodne zasluge. 

Vselej je hodila na čelu vrednot, ki jih zastopa Slovenska demokratska stranka  in ki smo si jih zapisali na zastavo slovenske pomladi. V govorjeni in pisani besedi je bila vedno iskrena, odločna in brezkompromisna. Bila je široko razgledana svetovljanka. Ker je odlično govorila francosko, je Marija vse življenje z velikim zanimanjem prebirala francoski tisk in si tako širila obzorje s pogledom prek meje. S kritično distanco je gledala tudi na slovenski politični prostor in se nikoli ni bala na glas povedati svojega mnenja.

Mnogi si bomo Marijo zapomnili tudi po pisanju za revijo Demokracija, kjer je dolga leta tedensko prispevala kolumno. Kritično, brez ovinkarjenja in olepševanja. Iz njenega rednega pisanja je nastala tudi knjiga Politične razprave in dr. Milan  Zver je ob tej priložnosti dejal: »Marija po svoji odločnosti spominja na »železno lady«.« V mandatu 1994 -1998 je bila je tudi mestna svetnica v Ljubljani, predsedovala je Krščanskemu forumu SDS in bila prva predsednica Kluba seniorjev in seniork, kjer je bila tudi častna predsednica.

Sorodstvu Marije Vodišek izrekamo iskreno sožalje. V Slovenski demokratski stranki jo bomo ohranili v najlepšem spominu.