V Slovenski vojski še vedno tudi polkovniki JLA, ki niso pristopili na stran TO

Poslanec SDS Žan Mahnič je na ministrico za obrambo Andrejo Katič naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z zaposlitvami v Slovenski vojski po osamosvojitvi Republike Slovenije. Mahnič poudarja, da so žal na strani JLA v tej osamosvojitveni vojni sodelovali tudi Slovenci, ki pred tem ali v času vojne niso prestopili na slovensko stran, mnogi so to storili šele po osamosvojitvi. Danes so nekateri izmed njih tudi nosilci najvišjih činov v Slovenski vojski, zato je Žan Mahnič prosil za poimenski seznam vseh  polkovnikov in brigadirjev, ki so se v Slovenski vojski zaposlili po končani vojni za Slovenijo in so bili v času osamosvojitvene vojne v službi Jugoslovanske ljudske armade (JLA).

Ministrica ne odgovarja na vprašanja poslanca

Ministrica Andreja Katič na zastavljeno vprašanje ni v celoti odgovorila, tako da je poslanec Žan Mahnič posredoval novo poslansko vprašanje in še čaka na njen dodaten odgovor. Sicer pa je ministrica v prvem odgovoru omenila, da  »po pregledu obstoječe kadrovske evidence ugotavljamo, da so tudi po 18. 7. 1991 sklenili delovno razmerje v ministrstvu oziroma v takratni TO, in so še zaposleni v Slovenski vojski, tudi nekateri pripadniki bivše JLA, in sicer trije polkovniki in en brigadir, ki imajo formano urejen status pristopnika, ter pet polkovnikov, ki tega statusa nimajo.«

Najbrž pa razlog za to, da ministrica informacije glede nekdanjih pripadnikov JLA v strukturah Slovenske vojske ni takoj razkrila, lahko iščemo tudi v lanskoletnem dogajanju okrog nekdanjega polkovnika JLA Berislava Popova na sodišču v Murski Soboti. Kot je znano, je bil Popov za dogajanje med osamosvojitveno vojno obtožen vojnega hudodelstva, vendar je lani državni tožilec  Žarko Bejek umaknil obtožbo, sodnik Branko Palatin pa je dodal še končno pravnomočno sodno odločitev. K tej sodni farsi sta pomagala tudi dva vojaška izvedenca, zaposlena v Slovenski vojski, Tomaž Pörš in Marko Unger, ki sta po pisanju spletnega portala Požareport bila med osamosvojitveno vojno na strani JLA in do julija 1991 tudi nista prestopila v tedanjo Teritorialno obrambo RS.  

Do konca v JLA, nato skozi stranska vrata v SV

Republika Slovenija je skladno s 14. členom Ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS (Uradni list RS, št. 1/91) zagotovila oziroma še zagotavlja aktivnim vojaškim osebam, vojakom po pogodbi in civilnim osebam, ki so bile v službi JLA statusne, socialne in druge pravice, pridobljene do uveljavitve tega zakona po zveznih predpisih v poveljstvih, enotah in zavodih JLA, če so v roku, ki ga je določilo Predsedstvo RS (do 18. 7. 1991), nadaljevali delo kot pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije. Na podlagi navedenega določila so pripadniki bivše JLA podpisovali izjave o pristopu v TO in z naslednjim dnem po podpisu so jim bile izdane odločbe o sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas v Ministrstvu za obrambo. Varstvo pravic je bilo z omenjeno določbo torej zagotovljeno samo tistim osebam, ki so nadaljevale z delom v TO. V letu 1991 je, kot odgovarja Katičeva, Ministrstvo za obrambo RS sklenilo delovno razmerje z okoli 1200 osebami, ki so prestopile iz bivše JLA v TO.

Toda nekateri tega niso naredili in so ostali v JLA vse do njenega odhoda iz Slovenije ali so odšli z njo na druga bojišča nekdanje Jugoslavije in kasneje, za razliko od prestopnikov iz JLA v TO, skozi stranska stopili v vrste Slovenske vojske in si zagotovili visoke položaje in velik vpliv.

P.S.: Te dni je poslanec SDS Žan Mahnič prejel odgovor ministrice, v katerem je vendarle navedla konkretna imena. »Brigadir David Humar, polkovnik Bojan Brecelj, polkovnik Blaž Pavlin ter polkovnik Friderik Škamlec so delovno razmerje v takratni TO sicer sklenili po 18. 7. 1991, vendar imajo formalno priznan status pristopnika. Polkovnik Zoran Jankovič, polkovnik Ivan Mikuž, polkovnik Aleksander Murko, polkovnik Tomislav Peček ter polkovnik Stojan Zabukovec pa statusa pristopnika nimajo priznanega,« je zapisala ministrica za obrambo Andreja Katič.