V Slovenski demokratski stranki se zavedamo, kako pomembna je preventiva in oskrba bolnikov z demenco

Vsako leto 21. septembra obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, od leta 2012 pa je september s strani Mednarodne organizacije za Alzheimerjevo bolezen razglašen kot mesec intenzivnega ozaveščanja javnosti o tej bolezni.

Alzheimerjeva bolezen velja za najpogostejšo obliko demence, saj predstavlja 60 % – 80 % vseh obolenj povezanih z izgubo miselne sposobnosti. Bolezen se pojavi zaradi odmiranja oz. okvare možganskih celic, ki so odgovorne za spomin, orientacijo, razumevanje, mišljenje… Praviloma bolezen prizadene starejšo populacijo, nad 65 letom starosti. Prvi simptomi bolezni so pozabljivost, nemirnost in motnje v presoji.

S porastom števila bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo se soočamo predvsem v razvitih državah, kjer se podaljšuje pričakovana življenjska doba. Danes po svetu tako živi 47,5 milijona ljudi z demenco, v Evropi okoli 9 milijonov, med njimi več kot 30.000 Slovencev. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije stroški demence znašajo 818 milijard dolarjev oz. skoraj 1 % svetovnega BDP.

Tudi v Slovenski demokratski stranki se zavedamo, kako pomembno je ozaveščanje javnosti o demenci, preventiva in oskrba bolnikov s to boleznijo. Evropska poslanca iz vrst Slovenske demokratske stranke Romana Tomc in dr. Milan Zver sta podpisnika pobude »Alzheimer Europe«, s katero sta se zavezala, da bosta spodbujala večje financiranje s strani EU za raziskave s področja preprečevanja demence in da demenco postavimo na prioritetno listo javnega zdravstva.

Dr. Milan Zver opozarja, da se bo evropska populacija še naprej starala, zato bo demenca vedno večji zdravstveni izziv za Evropsko unijo. Že danes vsak od nas pozna nekoga, ki se bori z demenco. Evropa veliko vlaga v razvoj zdravil za taka obolenja in s skupnimi močmi bomo hitreje našli rešitve.

Kot pravi evropska poslanka Romana Tomc, je na ravni Evropske unije izziv starajoče se družbe obravnavan kot prednostna naloga, zato se vse več sredstev namenja za financiranje programov s področja sociale in upokojencev. Evropske države s tem denarjem gradijo domove za upokojence in zaposlujejo usposobljen kader za delo s starejšimi, Slovenija pa na tem področju še močno zaostaja in ima ogromne rezerve.

Kljub številnim pritiskom v zdravstvu, je naloga Vlade RS, da demenco uvrsti visoko na lestvico prednostnih nalog. Na tem področju si lahko vzamemo za vzor nekatere druge članice EU, ki imajo dodelane pristope, s katerimi se uspešno soočajo s porastom demence. Prav tako pa bi izboljšali stanje na tem področju z Zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki že več leti leži v predalu, a vlada zanj še ni imela posluha.