V Sloveniji se srečujemo z zaskrbljujočim stanjem samooskrbe s hrano

Klimatske spremembe povzročajo slabše letine in zahtevajo nove pristope v kmetovanju. V panamski prestolnici Panama  je med 15. in 20. aprilom potekalo 124. zasedanje skupščine Interparlamentarne unije (IPU), ki sta se ga udeležila tudi poslanca SDS Milenko Ziherl in Miro Petek.  Osrednje teme zasedanja so bile trajnostni razvoj in razvojni cilji tisočletja, pa tudi demokracija in človekove pravice.

Predvideva se, da bo do leta 2050 na Zemlji živelo okoli 9 milijard ljudi. Tako velikemu številu ljudi bo težko zagotoviti zadosti energije, zdrave pitne vode in predvsem hrane.  Povečano povpraševanje in omejeni viri bodo višali cene, zaradi česar bo oskrba v najrevnejših predelih sveta lahko močno okrnjena. Posledično lahko pride do kriz, vojn in množičnih migracij prebivalstva. Potrebno je skleniti dogovor na mednarodni ravni, ki bo preprečeval nekontroliran dvig cen hrane in industrijskih surovin. Dogovor naj upošteva naslednje izhodiščne točke:

o    Sprejem pravil na mednarodni ravni za ureditev trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti za kmetijsko blago;

o    Sprejem kodeksa obnašanja o prehranski varnosti, ki bi urejal blagovne rezerve in izvoz hrane,  s čemer bi vplival na globalno ponudbo hrane;

o    Vzpostavitev transparentnosti in nadzora nad lokalnimi in globalnimi zalogami hrane;

o    Oblikovanje ustreznih zavarovalnih sistemov za zaščito najrevnejših držav pred cenovnimi in proizvodnimi nihanji na trgu kmetijskih surovin.

Na tematskih delavnicah OECD so predstavili model  možnih scenarijev IMPACT za prihodnja dogajanja na področju oskrbe s kmetijskimi pridelki. Scenariji so pripravljeni po kontinentih, ki pa so razdeljeni še na posamezna področja. Tako je na primer Afrika razdeljena na osrednjo, zahodno, vzhodno, severno in južno. Pripravljenih je več scenarijev: bazni, pesimistični in optimistični. Upoštevajo klimatske spremembe in količino padavin, naraščanje  prebivalstva glede na rast BDP. Brez upoštevanja vpliva klimatskih sprememb je predvidena rast cen hrane za 100% in več do leta 2050. Za prilagajanje klimatskim spremembam, zlasti z izgradnjo namakalnih sistemov in dodatne zaščite poljedelstva, bi letno rabili med 7 in 7,5 milijardami dolarjev. Glavne ugotovitve scenarija IMPACT, ki so ga pripravili na Inštitutu za prehrambeno politiko IFPRI iz Washingtona so:

o    Klimatske spremembe poslabšajo globalno prehransko varnost, ne glede na obseg in lokalno omejenost;

o    Močna gospodarska rast je ključnega pomena za prehransko varnost in blaženje posledic klimatskih sprememb;

o    Mednarodni trgovski tokovi pomagajo kompenzirati razlike v produktivnosti, nastale zaradi klimatskih sprememb.
Scenarij Svetovne banke imenovan INVISAGE pa je bil pripravljen na drugačnih izhodiščih. Ocenjevali so 57 gospodarskih dejavnosti v 112 državah za več časovnih obdobij. Posebno pozornost so posvetili naraščanju povpraševanja po bio gorivih, industrijskih emisijah, in posledicam klimatskih sprememb, zlasti grozečemu dvigu gladine morja. Pri kmetijstvu so predvideli dvig produktivnosti zaradi tehnoloških sprememb. Pomembno vlogo so pripisali odpravi tržnih motenj na svetovnem trgu hrane po sklenitvi sporazuma v Dohi v okviru WTO. Ključna spremenljivka pa je vseskozi razpoložljiva količina vode.  Model podaja naslednje ugotovitve:

o    Nivo cen kmetijskih proizvodov ni podvržen “stresnim” spremembam, čeprav so možne spremembe v vzorcih trgovanja;

o    Učinek podnebnih sprememb je močno regionalno pogojen, voda je ključna neznanka;

o    Odprava sedanjih tržnih motenj na svetovnem trgu hrane bi vodila do znatnega povečanja proizvodnje in trgovanja z le manjšim povečanjem emisij.

V naslednjem koraku se predvideva tesnejše sodelovanje med IFPRI in  Svetovno banko v obliki izmenjave baz podatkov in doseganju konsenza okoli ključnih spremenljivk v modelih. Poudarek bo na dostopnosti in oskrbi z vodo, tehnološkem razvoju in rasti produktivnosti.
   
V Sloveniji se srečujemo z zaskrbljujočim stanjem samooskrbe s hrano, saj za nekatere artikle dosega komaj 30% in še vedno pada. Motivacija za kmetovanje je vse slabša. V verigi pridelovalec, živilska industrija, trgovina in kupec vladajo nepravični odnosi, predvsem v škodo kmeta in kupca ter z velikimi dobički trgovine. Pozidava najboljših kmetijskih zemljišč je naslednji problem Slovenije. Zadnje čase pa se kaže še nova nevarnost – predelava žitaric (koruze) v bioplin. V verigah supermarketov je na izbiro hrana slabe kakovosti. Projekt oskrbe na domu, pod geslom:”Od vil do vilic” pa ni zaživel. Klimatske spremembe povzročajo slabše letine. Zahtevajo nove pristope v kmetovanju (namakanje, nove sorte rastlin, … ), za kar pa ni vedno dovolj denarja. Prihodnje vlade zato čaka težko delo pri odpravi navedenih problemov.