V Sloveniji potrebujemo boljšo cestno in železniško infrastrukturo

Na današnjem nadaljevanju redne mesečne seje poslanke in poslanci obravnavajo predloga zakonov o graditvi prometne infrastrukture v Republiki Sloveniji in o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo, ki ju je predložila poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. V imenu predlagatelja je stališče podal poslanec SDS Ljubo Žnidar.

V nadaljevanju objavljamo magnetograma, ki nista avtorizirana.

Predlog zakona o graditvi prometne infrastrukture v Republiki Sloveniji

LJUBO ŽNIDAR: Spoštovani predsedujoči. Spoštovani minister s sodelavci, gospe in gospodje. K pripravi zakona o graditvi prometne infrastrukture v Republiki Sloveniji so nas vodili naslednji osnovni razlogi.

Finančni učinki finančne perspektive 2007/2013 na področju investicij v prometno infrastrukturo so se zaključili konec leta 2015. Teče že nova finančna perspektiva 2014–2020. Vendar za projekte na področju prometnih investicij še ni nobenega črpanja teh sredstev. V letošnjem in prihodnem letu je pričakovati še večji upad v sektorju gradbeništva. Slovenija na letni ravni Evropske unije beleži 23,4 % upad v sektorju gradbeništva in je med vsemi članicami Evropske unije prav na zadnjem mestu. Vemo, da je evropsko povprečje rasti na področju gradbeništva za 4,4 %. To je jasen in nazoren pokazatelj, da je pomembno v Sloveniji na tem segmentu nekaj narediti. In eden izmed razlogov je tudi, da je bila pred enim letom dokončana strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji, kar pa je dobra, strokovna osnova za nadaljnje delo na prometnem področju.

S tem zakonom želimo doseči naslednje strateške cilje: ohranitev strateške lege naše države v mednarodnih prometnih tokovih, boljšo povezanost posameznih območij, kot sta Koroška in Bela Krajina, pospešeno prenovo železniške in cestne infrastrukture zaradi doseganja mednarodnih standardov in okoljskih ciljev, zagotoviti pogoje za črpanje evropskih sredstev, zagotoviti jasen prioritetni nabor prometnih projektov cestne in železniške infrastrukture.

Če povzamem, najbolj strateške projekte, seveda povzete iz strategije razvoja prometa, naj naštejem samo nekaj najbolj pomembnih: železniška infrastruktura na petem koridorju, vključno z novo progo Divača – Koper, železniška povezava Maribor – Šentilj z mejo z Republiko Avstrijo, železniška infrastruktura na desetem koridorju in zelo pomembno obvozno železniško središče okrog Ljubljane s, tako imenovanim, Tivolskim lokom in prenovo Potniške postaje Ljubljana, dograditev nove cevi avtocestnega predora Karavanke, nova cestna povezava Koroške z obstoječo avtocesto Ljubljana – Celje, to je severni del tretje razvojne osi, nova cestna povezava Bele Krajine na obstoječe avtoceste pri Novem mestu, to je južni del tretje razvojne osi, potem osrednji del tretje razvojne osi od avtoceste Ljubljane proti Celju do avtoceste Ljubljana – Novo mesto. Potem hitra cesta od Jagodja do meje z Republiko Hrvaško z navezavo na avtocesto v Istri. Zaradi celovitega prikaza so v zakonu tudi nekateri odseki, ki so že v izvajanju. Tako dokončanje železniške proge do Kočevja kakor tudi dokončanje avtoceste Draženci – Gruškovje z mejo z Republiko Hrvaško.

Pri naboru projektov zakon izhaja izključno iz strategije razvoja prometa v Republiki Sloveniji, ki jo je vlada sprejela 29. julija lani. Roki za dokončanje in predajo v promet so 2023 v primerih, ko so projekti že umeščeni v prostor oziroma so pridobljena gradbena dovoljenja oziroma do leta 2030, ko prostorski akti za posamezne odseke še niso sprejeti. Zakon določa tudi ukrepe za pospešitev sprejema prostorskih načrtov oziroma gradbenih dovoljenj.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo

LJUBO ŽNIDAR: Hvala lepa spoštovana podpredsednica. Glavni in osnovni cilj s predlogom zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo v Republiki Sloveniji je zagotoviti stabilen vir financiranja za razvoj prometne infrastrukture v Sloveniji v bodoče. Veljavni zakon pozna dva vira sredstev, ki predstavljata namenski vir za investicije v prometno infrastrukturo, in sicer letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu in pa koncesijsko dajatev Luke Koper, ki pripada Republiki Sloveniji.

S tem predlogom predlagamo nove, dodatne namenske vire, ki se bodo izključno namenjali za investicije v prometno infrastrukturo, in sicer del letnega dobička vseh gospodarskih družb, ki so v večinski lasti države in svojo dejavnost opravljajo pretežno na področju prometa in logistike oziroma so uporabniki državne prometne infrastrukture, plačila za obstoječe, nove in vzete koncesije na področju prometne infrastrukture, uporabnina za uporabo javne železniške infrastrukture, nadomestilo za stvarno služnost oziroma stavbno pravico na glavnih in regionalnih cestah, sredstva od prodaje nepremičnin iz področja prometne infrastrukture, povračila za izredne prevoze, kazni za prometne prekrške in del trošarine od porabe energentov, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo v prometu, ki se v okviru obstoječih stopenj trošarine na pogonsko gorivo v višini 10 % pobranih trošarin predvidi kot namenski vir za modernizacijo in gradnjo infrastrukture.

Vlada Republike Slovenije določi seznam podjetij iz tretje alineje tega člena in v tridesetih dneh po uveljavitvi tega zakona. V istem roku vlada določi tudi delež letnega dobička, ki se nameni po tem zakonu za modernizacijo in graditev infrastrukture. Sredstva, ki so vezana na sprejeta proračuna 2016 in 2017, se kot namenska sredstva določijo od 1. 1. 2018 dalje. Predlagamo tudi, da se sredstva po tem zakonu lahko porabijo za sledeče namene: tekoče in investicijsko vzdrževanje, financiranje projektov, vključenih v načrt razvojnih programov državnega proračuna na področju prometne infrastrukture in financiranje projektov navedenih v zakonu o graditvi prometne infrastrukture v Sloveniji. Predlagamo veljavnost zakona s podaljšanjem iz leta 2023 na leto 2030. S tem zakonom zagotavljamo dodatna namenska sredstva za razvoj prometne infrastrukture v višini cca. 500 milijonov evro letno, kar bo na eni strani omogočalo stabilen vir financiranja, na drugi pa usklajeno modernizacijo in prenovo prometne infrastrukture v prihodnih letih, seveda pa tudi zagon gospodarstva v Republiki Sloveniji. Hvala.