V Sloveniji bi potrebovali varuha diskriminacije avtentičnega slovenskega poštenega človeka

Poslanke in poslanci so na redni aprilski seji obravnavali predlog Zakona o varstvu pred diskriminacijo. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada. Na seji je v razpravi sodeloval tudi poslanec SDS Franc Breznik, ki je med drugim opozoril na to, da ne potrebujemo novega urada oziroma nove institucije, ki bo državo stal celo vrsto sredstev, in to v državi, kjer imamo na eni strani, celo vrsto ljudi je na pragu revščine, v državi, kjer imamo skoraj pred razpadom slovenski nacionalno varnostni sistem in v državi, kjer moramo za celo vrsto otrok zbirati zamaške, da lahko jim omogočimo vsaj nekaj zdravstvenih posegov v tujini. Prav tako je dejal, da institucije ne delujejo in da zanemarjajo svoje osnovno poslanstvo. Dejal je še, da bi v Sloveniji potrebovali varuha diskriminacije avtentičnega slovenskega poštenega človeka. V delu razprave pa je spregovoril tudi o povojnih pobojih ter dejstvu, da leva politična opcija in nasledniki komunističnega režima zločincev, ki so zagrešili povojne pomore nikoli niso obsodili, pa tudi o sovražnem govoru, ki ga je širila poslanka SMC Jasna Murgel.

V nadaljevanju objavljamo celoten magnetogram razprave, ki ni avtoriziran.

FRANC BREZNIK: Najlepša hvala gospod predsednik. Jaz bi se vrnil vseeno k amandmaju, o katerem smo govorili, ki so ga podali kolegi iz Nove Slovenije, torej Zakon določa varstvo vsakega posameznika in posameznice pri diskriminaciji ne glede na spol, narodnost, raso ali etično poreklo, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazba, katerekoli druge osebne okoliščine na različnih področjih družbenega življenja pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri uveljavljanju pravic obveznosti ter drugih razmerij na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, civilnem ali drugem področju. Naj povem, da se strinjam z amandmajem, ki so ga podali, da je diskriminacija problem. Se pa ne strinjam s samim zakonom. Bom povedal kar po pravici. Ne strinjam se z delom varuha človekovih pravic, zato ker varuh človekovih  pravic oziroma eden izmed njegovih namestnikov ima nalogo, da se ukvarja z diskriminacijo. Varuh človekovih pravic je širil tudi svojo institucijo v tem, da si je izbral maksimalno število svojih namestnikov in ti namestniki bi lahko opravljali točno to funkcijo, zato ne bi potrebovali nove institucije, institucije, ki bo seveda stala spet celo vrsto denarnih sredstev v državi, kjer imamo na eni strani, celo vrsto ljudi je na pragu revščine, v državi, kjer imamo skoraj pred razpadom slovenski nacionalno varnostni sistem in v državi, kjer moramo za celo vrsto otrok zbirati zamaške, da lahko jim omogočimo vsaj nekaj zdravstvenih posegov v tujini. Zaradi tega se mi zdi to nesprejemljivo. Opozarjam na to.  In ko govorimo tudi o diskriminaciji, torej ne potrebujemo nove institucije.

Problem slovenske države je, da institucije ne delujejo. Problem slovenske države je, da za celo vrsto institucij daje ogromna sredstva ravno na račun teh skupin, o katerih sem razlagal in te institucije lahko rečemo zanemarjajo svoje osnovno poslanstvo. Tipično za to institucijo bo, ko bo tudi konstituirana, da ima premalo strokovnega osebja, da ne more o vsem razmišljati. Če pa bi kaj potrebovali v Sloveniji in tukaj se zahvaljujem kolegici Jasni Murgel, bi pa potrebovali institucije, ki bi se imenovala, torej varuh predvsem diskriminacije avtentičnega slovenskega poštenega človeka. To pa bi potrebovali v Sloveniji. To pa je institut, ki bi ga nujno potrebovali da avtentičnega slovenskega poštenega človeka. Ta je najbolj bil diskriminiran zadnjih 70 let v tej naši preljubi državi.

In zdaj začnemo kar pri začetku. Od kolegice Murglove sem bile tokom njene razprave, jaz upam, predsednik, da bom tudi jaz imel tako možnost zagovora, kot je imela svojo predstavo kolegica Murglova, v kateri me je obtožila, da sem jaz diskriminatoren, da jo obtožujem s tem, da je prišla iz nam prijateljske države, sedaj Bosne in Hercegovine v Slovenijo. Kot veste sem njeno ime uporabil v dveh zadevah. V prvi zadevi, ko smo bili poslanci Slovenske demokratske stranke, pa tudi mislim, da tudi del poslancev Nove Slovenije, obtoženi, zaradi svojega drugačnega pogleda na reševanje begunske krize – ravno kolegica Murglova, ki je govorila v več razpravah – da ne razumemo poslanstva, ko smo mi razločevali med begunci in ekonomskimi migranti. Takrat sem v tej smeri povedal tudi to, da je zbežala in da je Slovenija gospo Murglovo pozitivno diskriminirala. Gospa Murglova vi ste bili v pozitivni diskriminaciji. Slovenski človek, slovenski ljudje, slovenski upokojenci, ki živijo na pragu revščine smo vas in vaših 60 tisoč ostalih migrantov sprejeli z odprtimi rokami.

Da boste vedeli, kakšno je moje življenje. Leta 1992 in 1993, ko je divjala vojna v vaši republiki, sem sam v Lenartu s svojim pokojnim očetom dr. Francem Breznikom, zbiral pomoč za vaše rojake. Sodeloval sem v več humanitarnih akcijah. Kot veste je ena izmed mojih nalog, mojih humanitarnih akcij bila tudi na Korziki, kjer sem leta, to je bilo leta 2007, 2006 raziskoval našo največjo letalsko nesrečo in pobiral posmrtne ostanke naših ljudi. To sem vse delal zastonj, ne za plačilo. Leta 2015, ko smo tukaj sprejemali vaše rojake, matere iz Srebrenice zaradi genocida, ne vem, če se kolegi in kolegice spomnite, ko smo praznovali, tudi vi ste govorili, predsednik Državnega zbora o genocidu v Srebrenici, tukaj smo nosili cvete materi Srebrenice in sem se jaz čez nekaj dni udeležil proslave v Kninu. Točno v trdnjavi v Kninu sem bil z materami iz Srebrenice in matere Srebrenice so se zahvaljevale hrvaškim generalom, predvsem v akcijah Skok 1, Skok 2, zima 1994, leto 1995, Bljesak, Oluja, akcija, vojaška Maestral in zaključna akcija Južni potez, kjer so skupaj z bosansko vojsko predvsem z akcijo Oluja rešili še eno tragedijo, ki jo je Mladićeva vojska hotela izpeljat po Srebrenici v, takrat v Bihaću, kjer bi pobili še 15.000 vaših rojakov. 15.000 vaših rojakov je bilo ogroženih, v kolikor je hrvaška vojska z akcijo Oluja ne bi skupaj z bosansko vojsko premagala takratne Mladićeve armade. Tudi tam sem se udeležil. Veste, kaj je Mladina takrat pisala o meni?

Da sem bil na ustaški zabavi, kljub temu, da sem že dopoldne takoj po proslavi kot vojni veteran odšel iz te proslave. Šel sem pa tja zaradi mojega občutka za človekove pravice, zaradi mojega občutka za pravičnost, zaradi mojega pogleda na genocid, zaradi mojega pogleda na civilizacijo, na civilizacijske vrednote in vse to zagovarjam kot poslanec v vseh mandatih. Za mene so vse žrtve enake, ne glede na pripadnost.

Drugič, gospa Murgel, drugič sem vaše ime uporabil takrat, ko ste vi nam očitali, gospodu Janši in vsem ostalim, da ne vemo, kaj je to sovražni govor. Vi ste bili eni izmed sklicateljev gospoda in eno nadstropje niže v Državnem svetu, kjer smo govorili na javni tribuni o sovražnem govoru, ste očitali nekomu, ki so ga napadali, očitali so stranki, ki so jo novinarke lažno prikazovale, kjer so generirale insinuacije, kjer so generirali totalne laži in to v prime time na javni radio televiziji in gospod Janša kot predstavnik te stranke, kot nekdo, ki podpisuje vse dokumente te stranke, je reagiral na svoj način. Vi ste mu to očitali. In tu ni nobenega problema.

Problem pa je, da so mi ljudje poslali vaš retwitt, da so ljudje, vsi tisti kritiki, ki tudi mene napadajo, tudi jaz bi lahko napisal, da je mogoče v tistem nekem besu, da je mogoče odgovorni urednik Mladine, gospod Repovž, podgana, ki piše o meni neresnice. Bil sem zelo žalosten takrat, lahko rečem zelo sem bil žalosten, zato ker sem tja šel iz humanitarnih namenov. Iste matere, ki ste jih vi tu sprejemali, pa jim izrekali sožalje, so stale z menoj na kninski trdnjavi. To bi lahko videli tudi vsi ostali uredniki in tudi sedaj jim to polagam, takrat me ni nihče varoval, ampak jaz nisem napisal, da so novinarji podgane in da se širi, tudi tisti, ki so bili kritiki pred temi članki v Mladini na spletni strani, ko so meni pisali, da se družim s hrvaškimi ustaši.

Torej, ravno tisti generali, ki so vašemu ljudstvu, vašemu narodu privarčevali nekaj življenj in premagali Mladićevo, lahko rečemo, genocidno vojsko. Takrat nisem pisal vseh teh kritik, ki so o omeni pisali neresnice, da so podgane, zato ker sem pač politik, ker se tega zavedam, da sem stopil na nek piedestal v Državnem zboru in da je ta toleranca do mojih kritik in tudi tistimi, ki se ne strinjajo z menoj, velika. Jaz pa vas nisem obtoževal o sovražnem govoru. Jaz sem vam povedal nekaj hujšega. Ne rabite gledati, povedal sem vam, da se po fake profilu širili sovražni govor. Vi ste bila sodnica. Vi ste doktorica znanosti in sodnica na Okrožnem sodišču. Če si boste vsi ljudje, torej tudi državljani pogledali kompleten moj twitter profil, vsem moje twitte, retwitte, vse moje favorite, kot pravimo, naj si pogledajo, kdaj sem uporabil takšne grobe besede kot ste jih vi uporabili. Vi ste širili sovražni govor fake profila, kar je pa še hujše dejanje, spoštovana kolegica. In tudi vaša sokolegica gospa Vervega, tudi ona je favorite dala na to, tudi vi ste dali. Poglejte ta profil. Torej, ne obvladate socialnih omrežij, spoštovane kolegice. Vsaj to bi bil lahko danes zagovor. To bi tudi od vas pričakoval kot doktorice znanosti v vaši, lahko rečemo, pravni argumentaciji, v pravni logiki.

In moram priznati, da ko ste rekla, da me boste tožili, vi ste tipičen predstavnik sodstva, zakaj ne more delovati, zakaj najnižje mesto v Evropi po vseh kriterijih. In želel bi, da me tožite. Želel bi, da me tožite, da pride zadeva na sodišče. Jaz verjamem, da bom izgubil vse na prvi in drugi stopnji. Verjamem pa, da bodo tista sodišča, ki delajo izven naše države, tisti, ki so tudi predstavnici Vrhovnega sodišča pred kratkim povedali, da ne sodi na Evropsko sodišče, ker niti pod razno je ne bodo sprejeli, ker je ništa od ništa ta gospa in da bi bilo boljše sedaj, ko je prišla nazaj, da bi trenutno odstopila.

Še nekaj, da vam povem gospa, tudi jaz sem bil del svojega časa v tujini, bil sem ekonomski migrant. Vem, kako so me sprejeli Avstrijci, kako sem bil hvaležen za tiste službe, zato da so mi omogočili neko kariero in nek moj zaslužek. Jaz sem vedno hvaležen vsakemu narodu, ki mi to omogoči, tako kot je hvaležnih pol milijona tistih ljudi Slovencev, ki je moralo zaradi genocida, ki so ga storili po vojni, oditi iz te države in si poiskati svojo domovino nekje izven naših meja. In poglejte, gospa Murgel, mi smo na Komisiji za človekove pravice v prejšnjem mandatu in tudi v tem govorili o zločinih Udbe. Največji likvidator Udbe je bil gospod Arkan. Mislim, da ga vi in vaši sonarodnjaki posebno dobro poznate. Veste kakšne zločine je naredil. Slovenska Udba, ki jo vi ščitite, kjer ste največkrat ignorirali seje, kjer se te največkrat odšli iz seje ali niste komentirali ali pa ste glasovali proti kakršnemkoli zločinu, da se preiskujejo, je osemkrat izdala lažni potni list gospodu Arkana slovenska udba in imena od gospoda Zemljariča in vseh ostalih, gospoda Gorenca in vsi ostali.

Sedaj vam povem povezavo, da boste mojo pravno logiko razumeli. Vsem tem ljudem, ki so doživeli te zločine, ki še danes iščejo trupla svojih ljudi, torej tisti, ki so še celo umirali v 80. in konec 80. let, vse tiste zločine, ki jih je jugoslovanski komunistični sistem počel po vojni in vi ne priznavate, jaz kot, po vašem mnenju nekdo, ki diskriminira bosanski narod, pa vam priznavam zločince, ki so naredili zlo vašemu narodu. Tega si nikoli niso zaslužili in sočustvujem z vašim narodom.

Skozi moja dejanja, gospa Murgel, ne skozi besede, skozi moja dejanja, zato sem predstavnik tipičnega slovenskega človeka poštenega, pridnega in vedno tudi vas in vse ostale sprejemamo vedno z odprtimi rokami. Želimo pa samo neke male pozornosti. Želimo, da boste vsaj enkrat rekli: hvala vam, ne pa, da moje ljudi, ki vas kritizirajo, imenujete, da so podgane in torej Twittate. Ni izgovora v vaši pravni logiki. Če je to logika, potem je treba revizijo tudi vaših sodb pogledati. Bi pa želel, da me sodite. Želel bi, da me spravite pred sodišče in da se soočimo.

Še enkrat ponavljam, vi ste retwittvali in širili sovražni govor in nehigienski govor, ki ne sodi na piedestal nekoga, ki je sodnik, ki je odločal o usodi ljudi, ki mu je ta država dela mesto okrožnega sodnika in tudi poslanca v relativno kratki karieri.

Še nekaj, da vam povem, preden sem odšel iz Slovenske vojske sem dal odpoved brez kakršnekoli vrnitve, zato ker smatram, da kot vojak se nisem smel ukvarjati s politiko. Vi ste kot sodnica se ukvarjali s politiko. Ne vem, kako ste vi v času svojega sodniškega mandata lahko opravljali svojo takratno funkcijo, ko ste imeli predvolilno soočenje, vse ostalo kot sodnica ste hodili torej tja. Tudi tu bomo morali pogledati to praznino, ki je.

Ja, meni je ta domovina dala privilegij. Privilegij mi je dala, da sem lahko leta 1991 sodeloval pri osamosvojitvi. Hvaležen sem vsem ljudem v Sloveniji, da so mi dali možnost in mandat, da sem lahko v tej domovini na njen srebrni jubilej tudi poslanec. Tega ne bom nikoli pozabil. Morda smo nekoliko drugačno vzgojeni.

In še nekaj, gospa Murgel, na koncu. V Haagu, kjer je pred kratkim na mednarodnem kazenskem potekalo, lahko rečem, eno zaključnih sojenj. V tem sojenju srbskih zločincev, ki so naredili genocid nad vašim narodom je eden izmed poročnikov srbske vojske, ko so ga vprašali, zakaj so naredili genocid v Srebrenici in zakaj so pomorili več kot 8.000 nedolžnih ljudi, kako so sploh razmišljali pri tem genocidu, veste kaj je dejal. To imate v dokumentarnem filmu na RTV Slovenija je bil predvajan lanskega leta ob 20. obletnici, dejal je naslednje besede: Tudi Jugoslavija je leta 45 pomorila na sto tisoče ljudi, nikoli ni nihče odgovarjal. Zaradi tega smo tudi mi mislili, da se te grobnice nikoli ne bodo odkrile ali da bodo začeli jih komaj odkrivati čez 50 let.

Jaz te zločine in vse te zločine, ki so se kadarkoli zgodili, obsojam in vam priznavam in bil sem edini poslanec, ki je v prejšnjem sklicu, ko so vaši rojaki, ki niso dobili plačila, ko so delali za gradbena podjetja v Sloveniji, sem se jim na, mislim, da na Odboru za gospodarstvo javno opravičil kot Slovenec, ker me je bilo sram, da Slovenci vašim rojakom niso plačali. Tudi to si lahko pogledate v magnetogramu.

In ko boste pogledali moj profil, moje twitte, moje facebook objave, ko se boste pogovarjali z ljudmi, ki mene poznajo v širšem in ožjem okolju, takrat boste lahko o meni govorili, da sem jaz do kogarkoli diskriminatoren, takrat boste lahko to govorili. Mojo pozitivno diskriminacijo večina ljudi tudi bosanske narodnosti sem pa dokazal v svojem življenju s svojimi dejanji. Najlepša hvala.