V SDS smo tretjič predlagali vajeništvo, koalicija ga je tretjič zavrnila

Na pobudo poslanske skupine SDS so poslanci in poslanke na včerajšnjem nadaljevanju oktobrske seje že tretjič obravnavali novelo zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, s katero bi v slovenski izobraževalni sistem končno uvedli vajeništvo.

Uvedba vajeništva je ena izmed zavez vladajoče koalicije v njihovem sporazumu, vendar vse do danes predloga niso pripravili niti na ministrstvu za izobraževanje niti koalicijski poslanci v državnem zboru. So pa slednji predlog poslanske skupine SDS včeraj že tretjič zavrnili z argumentacijo, da že pripravljajo predlog, ki bo menda bolj sistemski, kot je naš. V imenu predlagatelja je včeraj stališče o uvedbi vajeništva podal poslanec Tomaž Lisec.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

TOMAŽ LISEC: Sicer mi je žal, da med nami ni predstavnikov ministrstva, da bi se lahko odzvali na navedbe, ki jih bomo danes predstavili. Dejstvo je, da v Sloveniji že dolgo časa govorimo o povezanosti obrti in gospodarstva z izobraževanjem. Zato je danes spet pred vami oziroma nami novela zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ker želimo te ključne momente in strukture za slovenski razvoj združiti.

Zdaj je pa dejstvo, da tudi ta vlada veliko govori o pomembnosti izobraževalnega sistema in njegovi povezanosti z gospodarstvom in obrtjo. Ko smo leta 2014 že predlagali dokaj podoben zakon, je bilo mnenje vlade sledeče: ni dober, pripravili bomo boljšega. Ko smo junija 2015 pripravili zakon, ki smo ga spremenili v približno 30 % zaradi pogovorov z obrtniki, sindikati, gospodarstveniki in tako naprej, ne nazadnje tudi na predlog posameznih pobud s strani ministrstva, je bil odgovor vlade ponovno isti: zakon ni dober, pripravili bomo svojega. Pa je danes oktober 2016, 16 mesecev po tistem, ko je vlada nazadnje rekla, kako bo pripravila svoj zakon, pa ni še nič. Le tu in tam kakšen piar sestanek ministrice oziroma njenih sodelavcev s predstavniki sindikatov, obrtnikov in gospodarstvenikov, ne naredi se pa nič. Skratka, tipičen zakon in tipičen odnos vlade do te zakonodaje. Ogromno besed, lepi fotografski spomini, v praksi pa se ne zgodi nič.

In ravno zaradi tega smo v poslanski skupini SDS ponovno vložili zakon, ki smo ga spremenili še približno v 10 % na tisti zakon iz leta 2014. Skratka, skoraj polovico zakona smo spremenili, ker smo želeli biti zelo eksaktni, sistemski, hoteli smo iti nasproti tako obrtnikom in gospodarstvenikom, poslušali smo tudi opozorila sindikatov, ne nazadnje pa želimo sodelovati tudi z ministrstvi, ki se jih ta zakon dotika. Ampak ministrstvo za izobraževanje, ministrstvo za gospodarstvo, ministrstvo za delo in družine nič. Le kakšen piar nasmešek.

Ogromno je pomembnih in pozitivnih komponent, ki bi jih prinesel ta zakon in nekako sledi trendom, ki zasledujejo tudi primerljive evropske države, Nemčija, Avstrija. O tem, kako bi bili mladi v tem času, ko bi delali praktično delo, zaposleni, kako bi se jim ta čas upošteval v delovno dobo, kako bi bili zavarovani in z zadnjim predlogom zakona smo dodali še nekatere pomembne komponente. Vlogo posameznih zbornic pri tem zakonu, vlogo posameznih ministrstev in poleg tega, da smo zelo eksplicitno določili, kdo daje nagrado vajencem, kakšna bo ta nagrada smo se odločili, da je treba tudi podrobneje razdelati, kakšna naj bo nagrada mentorjem. Kajti, če želimo dobre vajence, moramo imeti tudi dobre mentorje. Mentorji, skoraj jih ni več na zemljevidu izobraževalnih ustanov, vajencev tako ali tako nimamo in namesto, da bi sledili trendu, da poklicno in strokovno izobraževanje dvignemo na višji nivo, kmalu ne bomo imeli več mentorjev in bo ta naš sistem popolnoma izumrl. Želimo, da se zakon uvede po tem, ko je proračun že sprejet in da se postopoma uvede do leta 2020.

In zakaj smo se ravno v teh dneh odločili, da vložimo zakon? Novo šolsko leto, ministrstvo pa v prejšnjem ni naredilo nič. In nenazadnje, zakaj smo se odločili? Ker je predsednik vlade na obrtnem sejmu v Celju na široko razlagal o tem, kako potrebujemo uspešne obrtnike, uspešne gospodarstvenike in zadaj kot neka podpora močen izobraževalni sistem na tem področju. Ampak prepričani smo v poslanski skupini SDS, da bi minilo še eno leto in ponoven poskus poslanske skupine SDS, da se na tem področju kaj premakne. Žalosti nas, spoštovani, v tem trenutku, da medtem, ko skoraj 90 % slovenskih podjetij po zadnji raziskavi želi sistem vajeništva v Sloveniji, imamo na drugi strani prazne klopi za tiste, ki bi morali ta zakon ne samo pri njem sodelovati, predvsem pa ga podpreti. Hvala.