Kmetijstvo je ena izmed pomembnejših panog in ker spodbujamo domačo proizvodnjo in samooskrbnost ter razvoj slovenskega kmetijstva, smo v Slovenski demokratski stranki kmetijstvu vedno namenjali posebno pozornost in skrb.
Vsak kmet v Sloveniji, ki prideluje hrano, ne prideluje samo komercialnega artikla, ampak prideluje nekaj, kar je strateškega pomena za prihodnost. Pomembnost kmetijstva in domače pridelave hrane se je pokazala ob prihodu epidemije koronavirusa in vojni v Ukrajini, ki velja za žitnico Evrope. Ukrajina namreč predstavlja 19 odstotkov celotnega uvoza pšenice in 13 odstotkov uvoza oljnic v Evropsko unijo. Vojna v Ukrajini je že močno vplivala na cene na svetovnih trgih, saj naj bi po nekaterih napovedih Ukrajina pridelala kar za tretjino manj žit kot lansko leto. Cene pšenice so se močno povišale, posledično naj bi se podražila tudi osnovna živila, kot so moka, kruh, testenine in olje.
Hrana postaja čedalje pomembnejša strateška dobrina, ki zajema tudi varovanje zdravja ljudi in varovanje okolja. Svetovno kmetijstvo, z njim pa evropsko in slovensko, se ponovno sooča z izzivom zagotavljanja globalne prehranske varnosti. Po napovedih Združenih narodov se bo število prebivalstva do leta 2050 povečalo na 9 milijard. Da bi lahko nahranili tako veliko število ljudi, bi bilo potrebno podvojiti sedanji obseg kmetijske proizvodnje. Krize s katerimi se soočamo v zadnjih letih, so jasno pokazale, da imamo v Sloveniji velike težave s samooskrbo in da z domačo pridelavo ne pokrivamo svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih, zato je za Slovenijo zagotavljanje prehranske varnosti pomembno strateško in politično vprašanje. Doseganje čim višje osnovne prehranske varnosti je vodilo predvsem kmetijske in prehranske politike in prav lokalna trajnostna oskrba s hrano je njun skupni imenovalec. Eden izmed strateških ciljev razvoja slovenskega kmetijstva in proizvodnje hrane je zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane.
V Slovenski demokratski stranki smo vedno spoštovali slovensko hrano in slovenskega kmeta in se zavzemali za to, da bi v Sloveniji zaužili čim več slovenske pridelane hrane. Vendar je treba kmetom za pridelavo in predelavo zdrave ter varne hrane zagotoviti ugodne ekonomske in zakonodajne pogoje. Pridelki in izdelki morajo dosegati pravične ter višje odkupne cene. Ravno tako je treba zagotoviti tudi podporo kmetijam, ki ne morejo samostojno delovati na trgu.
V Slovenski demokratski stranki smo že večkrat dokazali, da našim besedam sledijo dejanja. V zadnjih dveh letih smo na področju kmetijstva naredila ogromno premikov naprej in izboljšali pogoje za delovanje slovenskega kmetijstva ter pomagali slovenskemu kmetu v času krize in popravili nekatere krivice, ki so se jim dogajele v preteklosti. Tako je vlada pod vodstvom Janeza Janše prisluhnila težavam kmetom in je kmetijstvu zagotovila dodatnih 310 milijonov evrov, ki bodo vložena v nujno potrebno prestrukturiranje slovenskega kmetijstva, povečanje njegove konkurenčnosti in v investicije v živilsko pridelovalnem sektorju. Tako se je prvič po vstopu v Evropsko unijo s strani vlade dodatno zagotovilo več denarja za kmetijstvo, kot to zahtevajo evropski predpisi. V letošnjem letu sta bila sprejeta tudi dva zakona, ki sta izboljšala finančni položaj kmetov: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter Zakon o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu. Sprememba zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da se bo kmečkim zavarovancem, zavarovanim za ožji obseg pravic, ki so dosegli polno pokojninsko dobo, določila nova višina najnižje pokojnine v višini 41% najnižje pokojninske osnove, ki se bo kasneje usklajevala enako kot pokojnine. Po tem predlogu bo najnižja pokojnina kmečkih zavarovancev, zavarovanih za ožji obseg pravic, ki so dosegli polno pokojninsko dobo, znašala z letošnjo uskladitvijo pokojnin 405,64 evra. Zaradi povečanja cen energentov in mineralnih gnojil, ki je imelo velik vpliv tudi na področju kmetijstva in prehrane, je vlada namenila 32 milijonov evrov pomoči. Do finančnega nadomestila je upravičenih 56.000 nosilcev kmetijskih gospodarstev in 11.000 čebelarjev.
V letu 2020 v časa koronakrize je zaradi izpada prihodkov kmetijski sektor prejel finančno nadomestilo dohodka v višini 6,2 milijona evrov. Kmetom je Vlada RS omogočila možnost vložitve zahteve za temeljni mesečni dohodek, brezplačni zakup zemljišč v lasti RS in povračilo izgubljenega dohodka za čas karantene. S sprejetim PKP7 so kmetje z nizkimi prejemki, ki so starejši od 65 let, prejeli tudi solidarnosti dodatek v višini 150 evrov. Zaradi izboljšanja socialnega položaja so kmetje s sprejetim PKP10 prejeli vnovičen solidarnostni dodatek v višini 150 evrov. Ta dodatek so prejeli kmetje, stari nad 65 let, ki niso prejemniki pokojnin, z dohodki pod 591,2 evra. Vlada Janeza Janše je sprejela tudi ukrep znižanja katastrskega dohodka. Za leto 2020 se je davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določila v višini 50 % katastrskega dohodka in davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih v višini 35 % pavšalne ocene dohodka na panj. Tako znižana davčna osnova je vplivala tudi na odmero obveznosti, ki se neposredno vežejo na davčno osnovo, kot na primer na odmero prispevka za zdravstveno zavarovanje v letu 2020, če se ta določa na podlagi katastrskega dohodka, na uvrščanje v razrede zavarovalnih osnov za zavezance, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje, na odmero zborničnega prispevka za Kmetijsko gozdarsko zbornico za leto 2021, prispevek za vzdrževanje gozdnih cest ipd..
V Slovenski demokratskimi stranki dokazujemo, da smo vedno na strani slovenskega kmeta. Še naprej bomo spodbujali zavedanje in pomen domače samooskrbe, slovenskim pridelovalcem bomo nudili ustrezno podporo, ohranjali bomo slovensko podeželje in seznanjali mlade s postopki pridelave in predelave hrane ter spodbujali zanimanje za dejavnosti na kmetijskem področju.
