Platforma evropskega spomina in vesti pozdravlja sprejetje nove resolucije Evropskega parlamenta o pomenu evropskega spomina. Resolucija je bila sprejeta 19. septembra 2019 v Strasbourgu. Za njo je glasovalo 535 poslancev, 66 jih je bilo proti in 52 vzdržanih.
Platforma evropskega spomina in vesti (PEMC) je neprofitna mednarodna nevladna organizacija, ki je bila na temelju resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu (2009) ustanovljena 14. oktobra 2011 v Pragi. Eden izmed podpisnikov Platforme je bil tudi Študijski center za narodno spravo, ki ga vodi dr. Andreja Valič Zver. Namen Platforme je zagotoviti podporo za mreženje in sodelovanje med nacionalnimi raziskovalnimi inštituti, specializiranimi za preučevanje totalitarne zgodovine, za ustanovitev skupnega evropskega dokumentacijskega centra ter postavitev obeležja žrtvam vseh totalitarnih režimov.
"Platforma evropskega spomina in vesti želi izraziti veliko zahvalo za sprejetje nove resolucije o pomenu evropskega spomina za prihodnost in za njegovo veliko podporo, kar je znak, da je temeljni pomen spomina na sedanjost in prihodnost Evrope splošno razumljen. Radi bi se zahvalili vsem poslancem Evropskega parlamenta, ki so predlagali in podprli ta pomemben dokument. Upamo, da bo prišlo do konkretnih ukrepov Evropske komisije," je ob sprejetju Resolucije Evropskega parlamenta o pomenu evropskega spomina izjavil Łukasz Kamiński, predsednik Platforme evropskega spomina in vesti.
Na področju spomina se je Evropski parlament z resolucijo poklonil žrtvam vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov in pozval k "skupni kulturi spomina" kot načinu za spodbujanje odpornosti Evropejcev na sodobne grožnje demokraciji. Evropska integracija je bila od začetka odziv na trpljenje, ki sta jo povzročili dve svetovni vojni. Evropa je bila zgrajena kot model miru in sprave, ki temelji na vrednotah, skupnih vsem državam članicam. EU je zato še posebej odgovorna za varovanje demokracije, spoštovanje človekovih pravic in pravne države. Evropski parlament z resolucijo prav tako poziva države članice, naj 23. avgust obeležijo kot Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov in vzpostavijo mednarodni dan junakov boja proti totalitarizmu (25. maj). Vendar slovenski parlament, kljub pozivom iz Evrope in navkljub dolgoletnim prizadevanjem Slovenske demokratske stranke, še vedno ni sprejel »Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu«, s katero bi jasno in odločno obsodili vse zločine proti človeštvu, ki so jo jih storili vsi totalitarni režimi, vključno s komunizmom. Prav zato je komunizem še vedno prisoten v vseh porah družbe, čeprav na subtilen in prefinjen način.
Evropski parlament je z resolucijo vse države članice pozval, naj spodbujajo in ozaveščajo mlajšo generacijo o zgodovini totalitarnih režimov in analizi posledic, ki so jih pustili za sabo. To naj se vključi v učne načrte in učbenike vseh šol držav članic EU in naj se še naprej poudarja pomembnost ohranjanja spominov na preteklost, saj sprava ni mogoča brez spomina.
Na področju pravosodja Evropski parlament z resolucijo o pomenu evropskega spomina opozarja, da so nacistični in komunistični režimi v 20. stoletju izvajali množične umore, genocid in deportacije. Povzročili so veliko izgubo življenj in svobode v obsegu, ki ga človeška zgodovina do takrat ni videla. Zgodili so se grozljivi zločini proti človeštvu. Zgodil se je holokavst, ki ga je izvajal nacistični režim. Evropski parlament z resolucijo odločno obsoja agresivna dejanja, zločine proti človečnosti in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili nacistični, komunistični in drugi totalitarni režimi. Evropski parlament poziva vse države članice EU, naj jasno in načelno ocenijo zločinska dejanja, storjena s strani vseh komunističnih totalitarnih režimov in nacizma. EU parlament tudi izraža globoko spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih režimov in poziva vse institucije ter akterje EU, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da se totalitarni zločini proti človečnosti in sistemske grobe kršitve človekovih pravic ne pozabijo. V resoluciji je izpostavljeno, da je zločince treba postaviti pred sodišče in narediti vse, da se takšni zločini ne bodo nikoli več ponovili.
Evropski parlament z resolucijo obsoja dejstvo, da se skrajne in ksenofobične politične sile v Evropi vse pogosteje zatekajo k izkrivljanju zgodovinskih dejstev z uporabo simbolike in retorike totalitarnih režimov, vključno z rasizmom, antisemitizmom in sovraštvom do spolnih in drugih manjšin.
V Slovenski demokratski stranki pozdravljamo sprejetje nove resolucije Evropskega parlamenta o pomenu evropskega spomina in smo prepričani, da je pomembno obsoditi vse totalitarne režime po enakih kriterijih.
Vir: Platforma evropskega spomina in vesti
