Iskanje

Pridruži se

V SDS smo poiskali rešitve za delavce migrante, vlada problema nima namena rešiti

V primeru instituta samoprijave delavci migranti ne smejo izgubiti posebnih dohodninskih olajšav.

V SDS smo poiskali rešitve za delavce migrante, vlada problema nima namena rešiti

Poslanci in poslanke na današnjem nadaljevanju seje državnega zbora obravnavajo predlog avtentične razlage 63. člena zakona o davčnem postopku, in sicer na pobudo poslancev SDS Marijana Pojbiča, Franca Breznika, Andreja Čuša in Suzane Lep Šimenko. V imenu predlagatelja je stališče podal poslanec Marijan Pojbič.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

MARIJAN POJBIČ: Problematika delavcev migrantov, ki so zaposleni izven naših meja, je zelo pereča in izpostavljena. Zelo visoka brezposelnost na meji z Republiko Avstrijo je povzročila, da so si ljudje poiskali službo izven naših meja in to večina v Republiki Avstriji. Ampak službo niso iskali izven naših meja zato, da bi hlepeli po višjem zaslužku, ampak izključno zato, ker pri nas dela zanje ni bilo in prav tako niso želeli sloneti na slovenski sociali in na miloščini, s katero ne moreš ne preživeti in ne umreti. Ti ljudje so se podali s trebuhom za kruhom zato, da lahko svoje družine dostojanstveno preživijo.

Prav tako je logično, da so zaposleni kot delovni migranti obdavčeni v državi, v kateri delajo, torej v Republiki Avstriji, zato večina ali pa nekaj njih ni oddala davčnih napovedi v Republiki Sloveniji. Ker je dohodnina v Republiki Avstriji nižja, kot je v Republiki Sloveniji, morajo delovni migranti doplačevati razliko v dohodnini tudi v Republiki Sloveniji. Problem, ki je nastal s sodbo Upravnega sodišča leta 2013, je, da se v primeru samoprijave posebne dohodninske olajšave ne upoštevajo za vzdrževanje družinske člane, za stroške prevoza in prehrane in posebna olajšava za delavce migrante za čas, ko je veljala. Tej sodbi je sledil FURS in posledica so zelo visoka davčna doplačila tudi tam preko 10 tisoč evrov.

Predlagatelji avtentične razlage smo prepričani, da je bila ob sprejemu instituta samoprijave v zakonu o davčnem postopku iz leta 2006 volja zakonodajalca, da se tudi v tem primeru upoštevajo posebne dohodninske olajšave. V prid tega govorijo tudi dejstva, da zakonodajalec ni določil, da se te olajšave v primeru uporabe samoprijave ne bi upoštevale. Določil je zgolj, da se obračunajo obresti na davčno osnovo, določeno na podlagi samoprijave. To je tudi logično, saj bi v tem primeru institut samoprijave izgubil svoj smisel in namen. Zavezanci, ki bi uporabili institut samoprijave, bi se namreč na neki način samokaznovali.

Zato predlagatelji avtentične razlage 63. člena zakona o davčnem postopku določamo, da se ta člen mora razumeti tako, da vložitev davčne napovedi na podlagi instituta samoprijave ne povzroči izgube iz naslova materialne zakonodaje oziroma posebnih dohodninskih olajšav. Avtentična razlaga ima veljavo za nazaj in s tem pa bi omilili plačilo zelo visokih davčnih doplačil zavezancev, ki so uporabili institut samoprijave.

Smo pa v Slovenski demokratski stranki zelo razočarani nad odnosom sedanje oblasti, torej vlade Mira Cerarja in koalicije, ki jo sestavljajo stranke SMC, SD in Desus do tega kritičnega problema, ki določene posameznike potiska na rob obupa. Prav zato smo v Slovenski demokratski stranki predlagali tako dolgoročno rešitev tega vprašanja kakor tudi kratkoročno, vendar je bilo s strani vlade in koalicije vse zavrnjeno. Iz tega izhaja, da sedanja oblast nima nikakršnega interesa ta problem rešiti, niti kratkoročno kaj šele dolgoročno. Ponovno se je izkazalo, kot že velikokrat, da vlada Mira Cerarja govori eno, dela pa povsem nekaj drugega. Ta dvoličnost, nesposobnost in neodgovornost te oblasti pelje Slovenijo daleč od želenih ciljev, ki so jih obljubljali tako imenovani novi obrazi. Upam, da bodo volivke in volivci v prihodnje bolj previdni, komu bodo oddali svoj glas na volitvah.

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.