V SDS se zavzemamo za hitro rešitev težav slovenskih prevoznikov in napotenih delavcev v Avstriji

Poslanke in poslanci na današnji izredni seji razpravljajo o priporočilu vlade Republike Slovenije v zvezi s problematiko napotenih delavcev in prevoznikov pri opravljanju dela v Republiki Avstriji, ki sta ga v parlamentarno proceduro vložili poslanski skupini SDS in NSi. V imenu predlagatelja je stališče podal Franc Breznik.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

FRANC BREZNIK: Spoštovani predsednik, spoštovani predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, delo, družino in socialne zadeve, spoštovane kolegice in kolegi. Mineva 60 let, odkar je šest držav, tako Francija, Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg 25. marca 1957 v Rimu podpisalo pogodbo o ustanovitvi evropske gospodarske skupnosti. Takrat je šlo za dokument, ki je zasnoval skupni evropski trg in postavil temelje štirim evropskim svoboščinam: prostem pretoku oseb, blaga, kapitala in storitev. Po besedah nekdanjega nemškega kanclerja Konrada Adenauerja, ki je pogodbo podpisal v imenu Nemčije, je šlo za verjetno največji dogodek povojnega časa. Z dokumentom je šest držav želelo nadgraditi sodelovanje, odpravo carin in količinskih omejitev pri trgovanju med članicami Evropske gospodarske skupnosti in uvedbo skupne carinske tarife do tretjih držav, sta predstavljala temelje vzpostavitve skupnega evropskega trga. Poleg uvedbe omenjenih štirih temeljnih svoboščin so se države odločile tudi za sprejetje skupne politike na področju kmetijstva in prometa ter vzpostavitve sistema, ki naj bi zagotavljal, da na notranjem trgu ne bo prihajalo do izkrivljanja konkurence. Države so se s pogodbo zadale tudi usklajevanje ekonomskih politik in približevanja zakonodaje v obsegu, ki bi zagotavljale delovanje našega skupnega trga.

60 let pozneje, naslednji mesec bo torej 60 let od podpisa te pogodbe, pa ugotavljamo, da je s 1. januarjem 2017, ko je začel v Avstriji veljati nov zakon o preprečevanju dumpinga pri plačah in socialnih prispevkih, ki je tujim podjetjem še bolj zaostril pogoje pri čezmejnem upravljanju storitev. Za tuje ponudnike storitev, med katerimi so tudi slovenska podjetja, to pomeni številne ovire, saj z novim zakonom na avstrijskem trgu ne le preprečujejo nelojalno konkurenco, socialni dumping, ampak z zapletenimi postopki, dodatnimi birokratskimi ovirami, poostrenim nadzorom in visokimi kaznimi odvračajo tuje ponudnike storitev in posledično preprečujejo opravljanje storitev na avstrijskem trgu.

Naši obrtniki in podjetniki, ki čezmejno opravljajo storitve v Avstriji, so že pred novim letom prejemali visoke kazni zaradi manjkajočih dokumentov in njihovih prevodov v nemški jezik, čeprav so jih dostavljali v roku, jim je avstrijska finančna policija zaračunavala dodatne kazni z drugačnimi izgovori, kot je na primer neustrezna višina urne postavke ter neustrezna razporeditev delavcev v avstrijske plačilne skupine.

S 1. januarjem 2017 pa je v Avstriji začel veljati nov zakon, ki predvideva še višje kazni in tudi prepoved čezmejnega opravljanja storitev v Avstriji, kar našim podjetnikom še dodatno otežuje čezmejno poslovanje v Avstriji. Po informacijah tako gospodarske zbornice kot obrtne zbornice kakor tudi številnih prevozniških podjetij, številnih podjetij, ki opravljajo največkrat gradbene storitve v sosednji Avstriji, je Avstrija začela poostreno nadzirati tudi prevozniški sektor, ki je do sedaj brez večjih ovir deloval v mednarodnem transportu med državama. Pri tem naj bi Avstrija bilateralne prevoze blaga in potnikov, ki jih izvajajo zaposleni vozniki pri slovenskih prevoznikih, obravnavala, kot da gre za napotene delavce.

Med drugim naj naštejem, da sta 10. januarja 2017 gospodarska zbornica kakor tudi obrtna zbornica naslovili dopis na Vlado RS in pristojne člane vlade, predvsem na ministra za gospodarski razvoj Zdravka Počivalška, ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča in na ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca in na ministrico za delo, družino in socialne zadeve Anjo Kopač Mrak. Obe zbornici sta jih opozorili na napovedane ukrepe Republike Avstrije na področju mednarodnega bilateralnega prevoza blaga in potnikov, ki bodo bistveno otežili slovenskim cestnim prevoznikom izvajanje mednarodnega prevoza blaga in storitev na ozemlju Republike Avstrije. Izvajanje mednarodnega prevoza blaga in storitev na ozemlju Republike Avstrije. Od Vlade Republike Slovenije, ki je pristojna za reševanje te problematike, so zahtevali, da se nemudoma aktivno vključi reševanje nastale situacije, ki lahko pripelje do zastoja gospodarskega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo.

Bistveni problemi, ki sta jih obe zbornici nekako navajali in ki grejo v prvi vrsti predvsem za prevoznike, so bili naslednji: prvič, podjetniki, ki čezmejno opravljajo storitev v Avstriji, prejemajo visoke kazni zaradi manjkajočih dokumentov in njihovih prevodov v nemški jezik, čeprav jih dostavijo v roku, jim avstrijska finančna policija zaračunava dodatne kazni in vedno znova z drugačnimi razlogi, kot je na primer neustrezna višina postavke ter neustrezna razporeditev delavcev v avstrijske plačilne razrede.

Drugič, v Republiki Avstriji imajo tako imenovani sklad BUAK. Tega v Sloveniji nimamo, a naši podjetniki so dolžni plačevati prispevke v gradbeni sklad od samega začetka, če opravljajo gradbeno storitev. Če bi tudi v Sloveniji ustanovili podoben sklad, bi naši podjetniki bili oproščeni plačila prispevkov v gradbeni sklad ne samo v Avstriji, ampak tudi drugod po Evropi. S tem bi zagotovili, tudi lahko rečemo dodatno jamstvo in varščino tudi za naše delavce, ki delajo v gradbeni stroki. Ne samo v Republiki Sloveniji, torej tudi na ostalih evropskih trgih.

Tretjič, Republika Avstrija po novem izvaja poostren nadzor nad slovenskimi gradbenimi podjetji na podlagi uredbe št. 883/2004, ki določa: ko delavec zaključi obdobje napotitve, ni mogoče odobriti novega obdobja napotitve za istega delavca, isto podjetje, isto državo članico dokler do izteka prejšnjega obdobja napotitve ne pretečeta vsaj dva meseca. Odstopanje od tega načela je v posebnih okoliščinah kljub temu dovoljena. Glede na to, da naši podjetniki izvajajo dela na različnih gradbiščih, tega ne morejo dokončati tako, kot je bilo dogovorjeno z naročniki, kajti ta zakonska določba našim podjetnikom preprečuje izvajanje del. V primeru, da zakonskega določila Evropske unije ne upoštevajo, so zopet izpostavljeni globam s strani avstrijske finančne policije. Nekateri so se že, informacije so, da so se umaknili iz Avstrije, kajti visoke kazni so pripeljale celo do odpuščanja delavcev. Koliko se bo prevoznike iz Republike Slovenije obravnavalo kot napotene delavce, bo to pravilo veljalo torej tudi za prevoznike.

Četrtič, v Sloveniji primanjkuje različnih poklicev. Slovenska gradbena stroka največkrat navaja železokrivce in ostale gradbene delavce, za to so podjetniki, ki dobijo posel torej preko avstrijskih podjetij, bi morala zaposlovati državljane iz tretjih držav. Ko slovenska gradbena podjetja želijo napotiti države tretjih držav na delo v Avstriji, se soočijo s celo vrsto težav, ki jih povzroča avstrijski zavod za zaposlovanje. Ta namreč v zadnjih dveh letih množično zavrača prijavne obrazce ZKO3 slovenskih podjetij, ki zaposlujejo te državljane. Razlog za vrnitev naj bi bila pravna podlaga v evropski direktivi. Podjetnik ima delo, a ga žal ne more analizirati zaradi blokade avstrijskega zavoda za zaposlovanje, ki v bistvu blokira zaposlitev torej v tem našem podjetju torej nekega delavca, ki prihaja iz tretjih držav. Glede na to, da Avstrija postavlja blokade na vseh korakih, je vsekakor potrebno problematiko reševati torej tudi po drugi poti.

Dodaten problem je tudi, da imajo podjetniki že vnaprej podpisane pogodbe, žal zaradi določenih administrativnih ovir ne morejo pogodb realizirati, zaradi česar prihaja do odpovedi že sklenjenih poslov, taki podjetniki se zato pogosto odločijo za drug trg, kot so na primer Nemčija, Belgija, Velika Britanija, predvsem pa ostali trgi izven Evropske unije, največkrat v tem primeru odhajajo na delo v Združene države Amerike. Problem se kaže tudi, da gre za delavce, ki so sicer državljani tretjih držav, nekateri že dlje časa zaposleni v slovenskih podjetjih, torej tu v Sloveniji, tudi po več kot 10 let in imajo urejeno enotno dovoljenje oziroma za dovoljenje za delo in bivanje, pa jih kljub temu avstrijski organ še dodatno preverja, s tem pa otežuje opravljanje storitev slovenskemu podjetju ali podjetniku.

Petič, tuji obrtniki s Hrvaške, Madžarske in tretjih držav opravljajo delo v Sloveniji ne samo med delavniki, ampak tudi med nedelavniki, sobota, nedelja, prazniki. Torej, našim podjetnikom se na ta način jemlje delo in so zato prisiljeni iskati delo v Avstriji. Nad tujimi podjetniki in njihovimi delavci se ne izvaja torej enako strog nadzor, kot nad našimi podjetniki v Avstriji. Namreč pri izvajanju čezmejnega poslovanja so ta podjetja dolžna upoštevati slovensko zakonodajo, obrtni zakon ter plačilo delavcev po slovenski KP dejavnosti. Prav tako se zastavlja vprašanje ali ta podjetja upoštevajo določbe zakona o samozaposlovanju in delu tujih delavcev, da je potrebno vso dokumentacijo imeti na mestu opravljanja storitve ter prevedeno v slovenski jezik. Predvsem pa ta podjetja niso podvržena takšnim kaznim in strogemu nadzoru, kot so slovenska podjetja v Avstriji, kjer so zaradi konkurence v Sloveniji primorana iskati naročila. Niso primorana iskati naročila samo zaradi konkurence v Sloveniji. V Sloveniji so primorana iskati tudi naročila, kjer vlada, trenutna Vlada Republike Slovenije kljub temu, da je ugodna gospodarska klima, da imamo veliko gospodarsko rast, predvsem pa naše sosednje države, nismo lahko začeli še novega investicijskega ciklusa. Zaradi tega so primorana naša podjetja delati v tujini. Primorana so si iskati torej delo v tujini. Večino naših prevoznikov, dela jih v tem sektorju 18 tisoč, skupaj prispevajo v 17 % bruto družbenega produkta, tudi ti se morajo znajti na tujih tržiščih.

Torej lahko ugotavljamo, da spremembe zakonodaje v Republiki Avstriji pomenijo poostritev nadzora nad vsemi napotenimi delavci, pri čemer pa spremembe predstavljajo največji problem za prevoznike, ki ne bi smeli biti obravnavani enako kot napoteni delavci zaradi objektivnih okoliščin v katerih opravljajo delo. Prav tako je okolju uporabe novih avstrijskih ukrepov še precej nejasnosti.

Naj povem na koncu, da smo kot predlagatelj v Slovenski demokratski stranki in Novi Sloveniji predlagali tri priporočila Vladi Republike Slovenije za odločanje na seji Državnega zbora. Prvo in tretje priporočilo sta bila na matičnem odboru zavrnjeno, drugo priporočilo je bilo obrnjeno in ga bom kasneje tudi obrazložil.