V SDS predlagamo vzpostavitev centralnega registra oporok in odškodnine za nerazglašene oporoke

Na predlog poslanske skupine SDS so poslanci na današnjem nadaljevanju decembrske seje obravnavali novelo zakona o dedovanju in predlog zakona za odpravo posledic in povračilo škode zaradi nerazglašenih oporok.

 

Uvodoma je poslanec dr. Gorenak spomnil na odmevno afero, ko je javnost izvedela, da so številna okrajna sodišča po vsej Sloveniji od leta 1945 založila kar 5329 oporok. Sprva so sodišča sicer trdila, da je bilo založenih oporok 945, vendar se je kasneje izkazalo, da je bilo toliko oporok založenih od leta 1991 do danes, od leta 1945 do danes pa jih je bilo, kot rečeno, založenih kar 5329.

 

Krivico, ki so jo z založitvijo oporok povzročila slovenska sodišča, bi po mnenju poslanske skupine SDS rešili z odškodninami za vse tiste, ki so neupravičeno ostali brez zapuščine. »Po našem mnenju in po mnenju mnogih pravnikov, tudi nekateri sodniki so se že izrekli o tem, so stvari zastarale in jih v okviru obstoječega pravnega sistema ni mogoče rešiti, zato smo v SDS spisali poseben zakon,« je razložil dr. Gorenak. V zakonu pa urejamo tudi odprta vprašanja v zvezi s tistimi posamezniki, ki so prejeli zapuščino in niso vedeli, da obstajajo oporoke, po katerih bi njihovo zapuščino morali prejeti drugi. »V vsakem primeru nekdo mora dobiti odškodnino. Ali tisti, ki je neupravičen, ali tisti, ki je ostal brez premoženja, pa bi ga moral dobiti, potem je upravičen, da mu država vrne to škodo. Lahko pa to premoženje dobi pa bo država vrnila škodo tistemu, ki ga je neupravičeno dobil, ne po svoji krivdi, seveda,« je še dodal dr. Gorenak.

 

Skratka, v poslanski skupini SDS menimo, da je država tista, ki mora na pošten način popraviti krivico, ki se je zgodila ljudem. »Pravica do zasebne lastnine in dedovanja je s 33. členom Ustave Republike Slovenije po letu 1991 tudi izrecno določena kot človekova pravica, zato je jasno, da imajo takšna ravnanja sodišč neustavne posledice, ki jih je potrebno seveda odpraviti,« pa je bila jasna poslanka Anja Bah Žibert.

Da bi v prihodnje preprečili omenjena ravnanja pa smo v poslanski skupini SDS pripravili še novelo zakona o dedovanju. »Zakon, ki smo ga vložili, predvideva dve stvari. Prvič. Do leta 2007 smo imeli tukaj popolno anarhijo. Malo pri odvetnikih, malo pri notarjih, malo še pri komu pa tudi kaj doma pa na sodiščih. Poglejte, leta 2007 smo skušali narediti red tako, da smo zadevo dali Notarski zbornici Republike Slovenije, ki naj bi vodila centralni register. In vsi so bili dolžni to prenesti na notarje. In seveda državljani pa to plačajo, da smo si na jasnem. Sodišča to tako ali tako niso naredila. Zdaj vidimo, da sodišča niso naredila, torej niso spoštovala zakona, zato z zakonom, ki je pred nami, predlagamo vzpostavitev centralnega registra vseh oporok v Republiki Sloveniji pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. In drugič, predlagamo to, da Vrhovno sodišče to vodi zastonj. Če imamo državo in Vrhovno sodišče in sodstvo, ki je najdražje v Evropi, potem pa lahko še tiste oporoke vodijo za ta denar zastonj, da državljanom ne bo treba plačevati. To je osnovni predlog tega zakona,« je povedal dr. Gorenak.

 

»Si predstavljate, nekaj ti vzamejo, dajo nekomu drugemu, zato ker se je izgubilo tisto, kar ste vi napisali ali pa jaz, potem pa za to izveste, ko imate že tako neko čustveno dimenzijo, nenazadnje tudi, kaj vse to pripelje družinam, ki so v to vključene. To nihče od nas ne more vedeti. Si mislim, da si tudi ne želimo tega občutka imeti. Dejstvo je, da to tako ni moč popraviti. Ampak ko pa že pride do tega, da bi lahko popravili tisto, kar je država, kakorkoli že, glavni nosilec tega problema je sedaj država, pa je čas, da to uredimo. In zato je naš predlog, da se stvari prenesejo na Vrhovno sodišče,« je v razpravi dejala poslanka Bah Žibert in spomnila, da se je zgodba pričela že pred dvema letoma, država pa vse do danes ni storila ničesar, da bi krivice odpravila. Vse, kar so oškodovanci in njihovi sorodniki dobili od države, je bil nasvet, naj se spustijo v tožbo z državo. Odgovornosti pa vse do danes ni sprejel še nihče. »Nekaj ti država vzame, potem ti pa svetuje, da se pojdi »pravdat«, če želiš, da ti kaj povrne, in ob tem še vemo, kako dolgo trajajo sodni postopki na slovenskih sodiščih,« je bila ogorčena poslanka Bah Žibert.

 

»Mislim, da gre tukaj za civilizacijsko vprašanje. Tu gre za vprašanje tega, kakšna družba dejansko smo, kako priznavamo dedno pravo tudi v lastninskih pravicah. Ali ga ali ga ne, in če ga pri nekaj več kot pet tisoč primerih na ozemlju Republike Slovenije nismo, potem ga danes moramo,« pa je prepričan poslanec mag. Andrej Šircelj.

 

Obenem je dr. Gorenak izrazil nestrinjanje z že nekaj časa trajajočo prakso, ko predsednik državnega zbora opozicijske predloge zakonov in priporočil na dnevni red seje vedno uvrsti v petek, ko ni glasovanj, zato koalicijski poslanci že zelo zgodaj zapustijo dvorano in ne sodelujejo pri razpravi: »Ta koalicija ni podprla enega samega zakona, ki je nastal pri tistih, ki so vodili Evropsko unijo.«