V SDS predlagamo umik stopnje tajnosti z dokumentacije bank, ki so jih sanirali davkoplačevalci

Poslanke in poslanci so na današnji seji državnega zbora razpravljali o noveli zakona o bančništvu, ki smo ga v parlamentarno proceduro vložili v poslanski skupini SDS. Stališče predlagatelja je predstavil mag. Marko Pogačnik.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

MAG. MARKO POGAČNIK: Spoštovani predsednik državnega zbora, hvala za dano besedo, spoštovani predstavniki Ministrstva za finance, kolegice, kolegi. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo se ponovno odločili, da predlagamo predlog dopolnitve zakona o bančništvu. Odločitev ima več razlogov.

Prepričani smo, da slovenski bančni sistem ne deluje ustrezno, in da je k temu potrebno dopolniti zakonodajo. Slovenija je edina država, tranzicijska, ki je morala svoj bančni sistem v svoji relativno kratki zgodovini sanirati že dvakrat na račun davkoplačevalcev, kar pa vidimo kot problematično v Slovenski demokratski stranki pa je, da se na vsak način poskuša skriti odgovornost vpletenih v zvezi s sanacijo bančnega sistema in potreb po dokapitalizacijah različnih bank s strani davkoplačevalskega denarja.

V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da sam zakon o bančništvu ni dovolj transparenten, zato smo ponovno predlagali določene spremembe in pa dopolnitve obstoječega zakona.

In sicer, ključni cilj in načela tega zakona so pridobiti ustrezne podatke, ki bodo Državnemu zboru Republike Slovenije omogočali sprejetje učinkovite bančne zakonodaje, s katero se bo preprečilo izvajanje nepravilnosti in neučinkovitosti v slovenskem bančnem sistemu. Cilj predlaganega zakona je tudi razkritje odgovornosti tistih, ki so sodelovali pri podeljevanju kreditov brez ustreznih jamstev v primerih, če je banka sprejela državno pomoč ali je predmet ukrepov po zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Predlog dopolnitve zakona o bančništvu zasleduje predvsem načelo transparentnosti in odprtosti.

Sedaj, katere so poglavitne rešitve predlaganega zakona. S predlagano rešitvijo bodo bančni podatki, ki so bili do sedaj zaupni, dostopni za potrebe dela Državnega zbora Republike Slovenije ter delovnih teles in preiskovalnih komisij, ki delujejo znotraj državnega zbora, v kolikor se bančni podatki nanašajo na banko, ki je prejela državno pomoč ali pa je predmet ukrepov po zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. S tem se bo Državnemu zboru Republike Slovenije, ki tudi sprejema pomembne odločitve v zvezi z reševanjem težav v bančnem sistemu, dalo možnost, da pridobi ustrezne podatke v zvezi s stanjem v bančnem sistemu, da ugotovi, kdo je odgovoren za nastalo stanje, in predvsem da sprejme ustrezno zakonodajo, ki bo v prihodnje učinkovito preprečevala nepravilnosti in neučinkovitosti v delovanju slovenskega bančnega sistema. Predlagamo tudi, da v primeru prenehanja banke ne glede na to, ali gre za redno ali prisilno prenehanje, ne velja več dolžnost varovanja zaupnih podatkov.

V Slovenski demokratski stranki pozivamo predvsem poslanke in poslance vladajoče koalicije, da premislijo in da prisluhnejo predvsem argumentom Slovenske demokratske stranke za to dopolnitev tega zakona, in da danes skozi razpravo ugotovimo, ali je po mnenju državnega zobra potrebno ta zakon dopolniti glede na to, da gre za prvo branje. Na Odboru za finance in monetarno politiko ter na Komisiji za nadzor javnih financ so pa velikokrat predvsem koalicijske poslanke ali poslanci izrazili skrb, da se morajo seje državnega zbora v primeru razprav o stanju v slovenskem bančnem sistemu zapirati pred javnostjo.

V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da tam, kjer je v igri davkoplačevalski denar, ko se banke sanirajo z davkoplačevalskim denarjem, bi morali stopnjo zaupnosti umakniti in transparentno seznaniti državljanke in državljane Republike Slovenije, kaj se je v bančnem sistemu dogajalo.