V SDS predlagamo, da se referendum o drugem tiru in predsedniške volitve združijo v en datum

Poslanke in poslanci na današnji izredni seji razpravljajo o datumu izvedbe referenduma o drugem tiru. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil Ljubo Žnidar.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

LJUBO ŽNIDAR: Spoštovani predsedujoči, spoštovani minister, kolegice in kolegi. V državnem zboru prvič poslanci obravnavamo na dolgo in široko zelo strokovno temo, kot je projekt izgradnje drugega tira. Nenazadnje se bodo z izjemno strokovno temo ukvarjali vsi državljani Republike Slovenije. To se do sedaj še ni zgodilo nikoli. To je zelo jasen pokazatelj, da je politika vzela projekt drugega tira v svoje roke, namesto da bi ga prepustila stroki. To kaže, da je tukaj nekaj narobe. Tako opozicijske stranke kakor tudi stroka, opozarjamo, da je takšno vodenje projekta nesprejemljivo, posebno pa še ob dejstvu, da gre za popolno finančno neznanko glede vrednosti projekta izgradnje drugega tira.

Pa naj grem po vrsti te nenavadne zgodbe. Vlada najprej ustanovi družbo 2TDK in ji položi na račun 200 milijonov evrov. Danes ima ta družba 2 zaposlena. Zelo nenavadno je, saj do sedaj v Sloveniji za noben projekt nismo ustanavljali novih družb. Če bi šli po tem vzorcu v preteklosti, če bi ustanovili družbo za vsakih 27 kilometrov, bi danes imeli približno 60 ustanovljenih družb. Pa če bi za vsak tak projekt sprejeli zakon, bi danes imeli na mizi 60 zakonov. Govorim samo za železniško omrežje, ki ga je 1.200 kilometrov v Sloveniji. Pa tudi na cestnem omrežju so bili izgrajeni bolj zahtevni projekti, kakor je izgradnja drugega tira na odseku Divača–Koper. Povsem normalno bi bilo, da bi projekt izgradnje drugega tira vodile ali Slovenske železnice ali državni DRI. Torej, ustanavljanje posebne družbe je povsem nepotrebno.

Nadalje je pa »vrhunec unikuma« dodal sprejet zakon o izgradnji in vodenju investicije drugi tir. Zakon določa koncesionarja za dobo 45 let in to brez kakršnihkoli tveganj, ki jih ima koncesionar, kajti vsa tveganja v končni fazi prevzame proračun Republike Slovenije. Posebno zanimivo je pa področje določitve v vrednosti projekta, kajti tega določa kar zakon sam. S plačilom tako imenovane dosegljivosti za čas 45 let, kolikor traja koncesijsko obdobje od dokončanja projekta, to je od leta 2025 dalje. Obrazložitev zakona zelo jasno pojasnjuje, da bo ta vrednost 30 do 40 milijonov letno. Če se poigramo malo z matematiko, potem je ta vrednost določena z zakonom v razponu od 1, 35 milijarde do 1,8 milijarde. Razlika je 450 milijonov. To se pravi, povsem nelogično, nerazumno je, da vrednost projekta določa zakon, ne pa da ga določa tehnična dokumentacija.

Že sam postopek sprejemanja zakona, ki je bil po izredno nujnem in hitrem postopku, je bil nenavaden in na nek način tudi sumljiv. Vedno v preteklosti so se vrednosti določale na osnovi tehnične dokumentacije tako imenovanih PZI projektov, projekti za izvedbo, kateri vsebujejo popise del in je moč zelo natančno izračunati investicijsko vrednost. Tako pa smo bili priča namernemu hitenju sprejemu zakona, namesto da bi počakali še par mesecev, da bi bila PZI tehnična dokumentacija dokončana. To je pokazatelj, da je šlo za očitno namerno izogibanje temu, da bi dočakali PZI projekta.

Veliko je bilo nadalje izgovorov, da gre za nujno hitenje zaradi prijav na evropske razpise. Koliko prijav pa je bilo do danes na evropske razpise? Res je, da smo nekaj sredstev dobili za pripravljalna dela. To je treba ločiti, kajti za resno prijavo na evropske razpise je potrebno imeti investicijski program, je potrebno imeti zaprto finančno konstrukcijo. Zaradi konstruktivnih pripomb opozicijskih strank in pripomb stroke je vlada precej zmedena in zelo zanimivo je pogledati interpretacije glede vrednosti projekta drugi tir pa jih bom naštel, lahko jih pa tudi preverite na vseh magnetogramih do sedaj izrečenih teh izjav.

Premier navaja, da je vrednost 27 milijonov po kilometru. Če si to preračunamo znese to 720 milijonov. Minister je pred nedavnim izrekel, da je vrednost 960 milijonov plus stroški financiranja. Tudi danes je potrdil, da je vrednost nekaj manj kot 1 milijardo v svoji uvodni obrazložitvi. Kolegica največje vladne koalicijske stranke Vojka Šergan je na odboru dejala, da je vrednost 980 milijonov. Zakon določa vrednost od 1,35 do 1,8 milijarde. Poglejte si obrazložitev zakona, jasno in natančno je obrazloženo. Gospod Dragonja v investicijski vzdržnosti projekta navaja, da je vrednost 1,7 milijarde. Poglejte si njegove priloge, vrednost 1,7 milijarde. Sedaj mi pa povejte, ali lahko kdo izmed teh petih interpretacij razbere, kakšna je vrednost projekta. Jaz mislim, da ga ni junaka na zemlji, ki bi s tako različnimi interpretacijami lahko razbral, kakšna je vrednost projekta.

Jaz projekta, da ne bi bil izdelan investicijski program, ne poznam. In tak način vodenja je, seveda, nepravilen. Toliko o tej nujnosti in hitenju sprejema tega zakona in, seveda, brez investicijskega programa, ker ni prikazano, kako je projekt finančno pokrit, se ni možno prijaviti na noben evropski razpis, oziroma če je interpretacija drugačna, ker sedaj slišimo tudi vladne interpretacije, da ne glede zakon sploh ni potreben in tako naprej, dejansko nekaj ni v redu. V investicijskem programu je in mora biti prikazan celoten obseg razpršenega financiranja, kot ga predlaga vlada, tako od bank do tujih vlagateljev, skratka kakorkoli, finančna konstrukcija mora biti zaprta. Seveda v investicijskem programu mora biti ovrednotena tudi cena financiranja, to se pravi cena kreditov, ki bodo tu zajeti in, seveda, na koncu pod črto vrednost končne investicije pa ne rabimo nobenega zakona. To je investicijski program, ki ga pred pričetkom izgradnje največjega projekta sploh nimamo, sploh ga nimamo. Vlada pa poudarja saj imamo zakone. Investicijskega programa pa nimamo.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smatramo, da zakon, takšen kot je, je popolnoma nepotreben ob popolni nedorečenosti vrednosti investicije, kajti to je lahko le zgolj pravna podlaga za odprte finančne mahinacije na tem največjem projektu. Sedaj, če si te interpretacije vrednosti projekta izračunate razliko od najnižje do najvišje, je razlika kar 1,8 milijarde. To je zelo neresen ali pa če bi po drugi strani rekel zelo namenski pristop, kako se nepravilno pristopi k takšni investiciji. Pa ne govorim, da te razlike vsebujejo nepredvidena dela, ali vsebujejo dodatno rezervo za tveganja na tem projektu, ali, da so tu odprta še vprašanja, stroški financiranja. Ne, to je že zajeto v osnovnih vrednostih, ki so interpretirane kot končna vrednost projekta.

Tudi širša strokovna javnost opozarja na nerazumen pristop k projektu drugi tir. Saj pred pričetkom del, pred pričetkom izgradnje tega projekta ni jasno, ali imamo en tunel z enim tirom, s servisno-varnostnim tunelom, tako pravi gradbeno dovoljenje. Ampak ministrstvo je že napovedalo, da, ne, da ne bo tako, da bo šlo v spremembo gradbenega dovoljenja, da bo tudi druga cev dala možnost izgradnje drugega tira. To se pravi, ne vemo, ali bomo imeli dva tunela z dvema tiroma ali bomo imeli en tunel z dvema tiroma ali bomo imeli dodaten tir ob izgradnji oziroma ob obstoječem tiru. Stroka je pripravila več rešitev k tem strokovnim neznankam, vendar ni nobenega posluha za njihove strokovne predloge.

V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zelo dobro razumemo nujnost in potrebnost izgradnje drugega tira, zavedamo se odgovornosti, da je drugi tir potrebno zgraditi v relativno kratkem roku. Absolutno pa ne na tak način, kot se k izgradnji pristopa sedaj.

Strokovna civilna iniciativa je na vse te nepravilnosti vseskozi opozarjala, a je s strani vlade popolnoma ignorirana. Zbiranje podpisov za referendum je bila njihova razumna odločitev. Vsi ti zbrani podpisi pa so zelo jasen pokazatelj, da so državljani zelo številčno prepoznali nepravilnosti vodenja projekta drugi tir, kakor tudi sprejetje zakona o izgradnji Drugega tira Divača-Koper.

Danes bomo poslanci odločali o odloku, o razpisu referenduma o zakonu o izgradnji drugega tira, kjer bomo potrjevali datum referenduma. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagamo, da se referendum in predsedniške volitve združijo v en datum. Vendar vladni koaliciji ni mar privarčevanih dobrih 3 milijonov evrov, temveč je njihova računica izključno, da mi vsi, ki smo podporniki tega referenduma, ne bomo dosegli referendumske kvote. Ni jim interes varčevanje. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagamo, da je datum, ki je referendumski datum za referendum kakor tudi za predsedniške volitve, 12. november letošnjega leta.